<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 1184/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.1184.2008

Evidenčna številka:VS0011304
Datum odločbe:19.03.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 427/2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije

Jedro

Vrhovno sodišče na bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato obstoj morebitnih procesnih kršitev preizkuša le ob izrecnih, konkretiziranih in obrazloženih očitkih revidenta (371. člen ZPP).

Izrek

Revizija zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo 30.488 SIT - sedaj 127,22 EUR odškodnine za premoženjsko škodo, se zavrže, sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.430.488 SIT odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Tožniku je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v višini 81,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je zoper to odločitev vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da ugotovi odškodninsko odgovornost toženke po temelju, podredno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišči sta napačno zaključili, da škodni dogodek ni potekal na način, kot zatrjuje tožnik. Tožnik je bil poškodovan v prometni nesreči, ki se je zgodila 9. 5. 2004, ko je vozil osebno vozilo znamke Golf po cesti iz Šmarjeških Toplic proti kraju Šmarjeta in mu je nasproti pripeljala voznica osebnega vozila Renault 5 H. K., ki je zaradi neprilagojene hitrosti in mokrega cestišča povzročila prometno nesrečo. Tožnik je potek nezgode pojasnil v tožbi in na zaslišanju na naroku 13. 3. 2007. Sodišče zmotno in po nepotrebnem posveča preveč pozornosti, na koga je bil avto povzročiteljice registriran v času škodnega dogodka in ali je bila obveščena policija. Sklicevanje nižjih sodišč na drugačne izjave M. G. in H. K. ne more biti upoštevno zaradi razmerij med pričama in tožnikom. Sodišči utemeljujeta odločitev z izpovedbo priče H. K., ki naj bi potrdila, da do nezgode sploh ni prišlo, kar pa ni res. Zaključek sodišč temelji na tem, da priča ni hotela odgovoriti na vprašanje, kako je prišlo do nesreče. Priča pa je izpovedala tako zaradi maščevanja tožniku (bivšemu partnerju) zaradi neiizživete ljubezni. Tudi pričanju M. G. sodišči ne bi smeli poveriti dokazne teže, saj je povedal, da je imel v letu 2004 velike težave z alkoholom in kot tak ne more biti zanesljiva priča. Poleg tega je zaljubljen v H. K., kar je vzrok, da priči na sodišču nista govorili resnice, temveč sta se združili zoper tožnika z namenom, da mu škodujeta. Priča V. L. je povedala, da je avto po poškodovanju 30. 4. 2004 dala popraviti, zato ne drži ugotovitev sodišč, da do nezgode 9. 5. 2004 ni moglo priti. Sodišči sta napačno razumeli mnenje izvedenca cestnoprometne stroke B. K., ki ni izključil možnosti, da bi do nezgode prišlo. Navedel je le, da zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče izračunati hitrosti obeh vozil. Glede na pripombe tožnika bi sodišče moralo postaviti novega izvedenca, saj je očitno, da postavljeni izvedenec v mnenju ni v celoti odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila potrebna za razjasnitev dejanskega stanja. Sodišči sta s tem storili bistveno kršitev določb postopka, saj je bilo tožniku onemogočeno dokazovanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

O nedovoljenosti dela revizije

5. Tožnik je poleg zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode uveljavljal tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki pa se opira na različno dejansko in pravno podlago. V takšnem primeru je po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov. Ker je v premoženjskih sporih revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), s sodbo sodišča druge stopnje pa je zahtevek tožnika iz naslova premoženjske škode zavrnjen za znesek 30.488 SIT - sedaj 127,22 EUR, revizija proti tem delu sodbe ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, zoženo le na preizkus pravilne uporabe materialnega prava in na omejen preizkus pravilnosti postopka (1. do 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Vrhovno sodišče na bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato obstoj morebitnih procesnih kršitev preizkuša le ob izrecnih, konkretiziranih in obrazloženih očitkih revidenta (371. člen ZPP). Za obrazloženost očitka o postavitvi novega izvedenca ne zadošča pavšalno, neopredeljeno in nekonkretizirano zatrjevanje, da bi sodišče glede na pripombe tožnika moralo postaviti novega izvedenca, saj je očitno, da postavljeni izvedenec v mnenju ni v celoti odgovoril na vsa vprašanja. Revident bi moral konkretno povedati, na katera vprašanja postavljeni izvedenec ni odgovoril, kakšne pripombe je tožnik med postopkom podal na mnenje in v čem je bistvena kršitev postopka (neuporaba ali nepravilna uporaba kakšne določbe postopka), ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

7. Vrhovno sodišče je pri odločanju o reviziji vezano na relevantno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP), kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in glede katerega je bil uspešno opravljen preizkus drugostopenjskega sodišča. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila prometna nesreča, ki naj bi se po trditvah tožnika zgodila 9. 5. 2004, ko je voznico osebnega vozila Renault 5 H. K. zaneslo v osebno vozilo G., ki ga je vozil tožnik, fingirana. Tak zaključek je oprlo na dejstva, ki jih je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo v dokaznem postopku. Ista avtomobila sta bila že 30. 4. 2004 udeležena v prometni nesreči, vendar je Renault 5 takrat vozil tožnik M. V., ki je bil (še) lastnik avtomobila. Po nesreči 7. 5. 2004 je lastništvo prepisal na M. G., avtomobil registriral pri drugi zavarovalnici za obdobje 6 dni ter s tem G. izkoristil za prikritje lastništva avtomobila. Na dan nezgode naj bi avtomobil vozila H. K., ki je bila takrat partnerka tožnika in je z njim imela že več prometnih nesreč. Poškodbe na obeh vozilih so bile enake v obeh nesrečah in po prvi nesreči niso bile popravljene, policija pa o zatrjevani prometni nesreči ni bila obveščena, niti je ni obravnavala. O poteku nezgode je izvedenec cestno prometne stroke B. K. zaključil, da predvidena hitrost in znane poškodbe na vozilih ne potrjujejo navedb tožnika, da je do prometne nesreče prišlo na način kot zatrjuje tožnik, torej tako, da je avtomobil Renault 5 zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v ovinku v tožnikov Golf, saj bi v tem primeru bile poškodbe tudi na levi bočni strani Renault 5, česar na tem avtomobilu ni zaslediti. Nižji sodišči sta tako imeli zadosti podlage za zaključek, da tožnik ni dokazal, da se je prometna nesreča zgodila na način ter v krajevnih in časovnih okoliščinah, kot to zatrjuje v tožbi.

8. Pretežni del revizijskih navedb predstavljajo očitki o neverodostojnosti prič in nepravilni dokazni oceni prič, s čimer tožnik graja dokazno oceno sodišča prve stopnje. S tem posega v ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni več mogoče (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz istega razloga so neupoštevne vse revizijske navedbe, ki se navezujejo na ugotovljeno dejansko stanje in presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb.

9. Nižji sodišči sta glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabili materialno pravo, pravilni, natančni in izčrpni razlogi izpodbijane in prvostopenjske sodbe pa ne terjajo dopolnitve. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP v ostalem delu revizijo zavrnilo kot neutemeljeno in s tem tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 377.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy03OTk=