<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 405/2006
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.405.2006

Evidenčna številka:VS0011280
Datum odločbe:04.12.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 379/2004
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - razveljavitev posojilne pogodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v reviziji

Jedro

Tožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na L.A., je revizija v tem delu nedovoljena.

Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izrek

Revizija proti odločitvi o zahtevku L. A. (I. točka izreka prvostopenjske sodbe) in proti odločitvi o zahtevku V. H. za plačilo 987,71 EUR (prej 236.695,50 SIT) s pripadki (2. točka II. točke izreka prvostopenjske sodbe) se zavrže.

V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnic za:

- razveljavitev posojilne pogodbe z dne 30.10.2000, sklenjene med tožencem in tožnicama;- razveljavitev pooblastila z dne 30.10.2000, s katerim sta tožnici toženca pooblastili za prodajo njunega solastnega stanovanja ... v izmeri 92,21 m2 in stoječega na parc. št. 2429/1, vpisani v vl. št. ... k.o. ...; - izročitev originala kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.

Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek tožnic za:

- razveljavitev posojilne pogodbe z dne 30.10.2000, sklenjene med tožencem in tožnicama, v delu, ki presega znesek 32.392,00 DEM;- razveljavitev pooblastila z dne 30.10.2000, s katerim sta tožnici toženca pooblastili za prodajo njunega solastnega stanovanja ... v izmeri 92,21 m2 in stoječega na parc. št. 2429/1, vpisani v vl. št. ... k.o. ...; - izročitev originala kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.

Po pridruženem spisu je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo in toženki zavezalo za plačilo 29.533,27 EUR (prej 7.077.354 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, prvo toženko L. A. pa še za 987,71 EUR (prej 236.695,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.7.2000 dalje. Odločilo je še, da sta tožnici (po pridruženem spisu toženki) dolžni tožencu (po pridruženem spisu tožniku) povrniti 2.221,39 EUR (prej 532.334,38 SIT) pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2003 dalje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej odločitvi je vložila revizijo tožnica oziroma po pridruženem spisu toženka L. A.. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi. Navaja, da sodišče ni upoštevalo prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR, zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz posojilne pogodbe izhaja, da so v znesku 63.484 DEM poleg glavnice zajete tudi obresti. Posojilojemalki bi morali v roku enega leta vrniti 12 obrokov po 2.591 DEM, kar znaša 31.092 DEM, in poleg tega tudi "večji del glavnice" v višini 32.392 DEM, skupaj 63.484 DEM. To je znesek iz 1. člena pogodbe, ki naj bi ga tožnici prejeli kot brezobrestno posojilo, vendar očitno ni bilo tako, saj bi morali posojilojemalki mesečno vračati le obresti, glavnico pa na koncu. Iz naslova obresti bi tako morali plačati 31.092 DEM. Efektivna obrestna mera, ki znaša preko 190 % letno, je v nasprotju s prvim odstavkom 399. členom ZOR, zato bi sodišče na podlagi četrtega odstavka 399. člena ZOR moralo obresti znižati na dovoljeno obrestno mero.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

O nedovoljenosti dela revizije.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Tožnici L. A. in M. K. sta proti tožencu uveljavljali dva sklopa zahtevkov za razveljavitev pravnega posla, v obliki primarnega in podrejenega zahtevka, ki imata enako dejansko in pravno podlago. Zatrjujeta, da sta bili ob sklepanju posojilne pogodbe v zmoti in s strani toženca prevarani, kar pomeni, da vsaka uveljavlja svoj zahtevek za razveljavitev posojilne pogodbe. Tožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR (3.692.688 SIT) nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na Liljano Ajdič, je revizija v tem delu nedovoljena.

Revizija tudi ni dovoljena proti odločitvi o zahtevku V. H. za plačilo 987,71 EUR (prej 236.695,50 SIT), ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki temelji na drugačnem dejanskem stanju kot odločitev o plačilu 29.533,27 EUR (prej 7.077.354 SIT), ne presega revizijskega praga. Vrhovno sodišče je zato revizijo v navedenem obsegu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije.

Sodišči nižjih stopenj sta o zahtevku toženca V. H. za vračilo posojila v višini 29.533,27 EUR (prej 7.077.354 SIT) odločali v mejah tožbene trditvene podlage in v okviru postavljenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP). Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka in odgovora na ta zahtevek ne vsebujeta trditvenega gradiva, da so v znesku 63.484 DEM, navedenem v posojilni pogodbi z dne 30.10.2000, poleg glavnice v višini 32.392 DEM zajete tudi obresti v višini 31.092 DEM, ki presegajo dovoljene obresti. Zatrjevana dejstva niso bila predmet obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbenem postopku, zato niso postala del dejanske podlage sodb nižjih sodišč. Tako tožnica L. A. z revizijskimi trditvami uveljavlja povsem nova dejstva in hkrati izpodbija dejansko ugotovitev, da je toženec tožnicama posodil in izročil znesek 63.484 DEM, ki sta se ga tožnici zavezali vrniti najkasneje do 30.10.2001. Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Z izpodbijano sodbo je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, pravilni, natančni in izčrpni razlogi izpodbijane sodbe in prvostopenjske sodbe pa ne terjajo dopolnitve. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP revizijo v ostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZPP člen 2, 2/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 372, 377.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy03NzQ=