<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 813/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.813.2008

Evidenčna številka:VS0011271
Datum odločbe:20.11.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 3675/2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:izpraznitev stanovanja - razlogi za izpraznitev stanovanja - hišniško stanovanje - procesne predpostavke - sodna poravnava kot procesna ovira - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - res transacta

Jedro

Za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe.

Izrek

1. Revizija A. B., Z. B., M. C., F. D., A. F., D. J., M. K., M. K., V. L., A. L., A. M., T. P., M. P., N. S., Š. S., Z. Š., L. Z., M. Z., A. Ž., L. Ž., A. P., S. S., B. P., E. K., F. Z., I. P., A. M., D. J., J. T., L. M., D. Z., O. N., J. K., A. S., V. K., V. V., I. M., T. D., O. K., I. K., S. Š., M. Š. in V. M. se zavrže.

2. Reviziji M. N., N. B., M. B., M. Č. S., S. O., B. S., A. Ž., K. S., I. Ž., P. D., A. M., V. O., S. H., N. Š., F. U., A. M., D. P., J. S., F. R., M. B., L. P., M. M., V. B., J. Š., T. Š., J. P., O. J., M. F., Z. L., D. K., A. P., D. K. Z., M. C. O. in F. Č. se ugodi in sodba sodišča druge stopnje v drugem in tretjem odstavku izreka v obsegu, ki se nanaša na tožnike, razveljavi ter zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

3. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožniki so lastniki stanovanj v stanovanjski hiši v Ljubljani in solastniki hišniškega stanovanja. S tožbo so zahtevali, da toženec M. J. izprazni stanovanje št. 1 v pritličju stanovanjske hiše, s koristno površino 53,15 m2, ter jim ga izroči praznega stvari in oseb. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnikov, navedenih v 1. točki izreka odločbe prvostopenjskega sodišča, saj je ocenilo, da niso predložili ustreznega pooblastila odvetniku za vložitev tožbe, niti niso naknadno odobrili njegovih dejanj. Tožbeni zahtevek ostalih tožnikov, navedenih v 2. točki izreka odločbe prvostopenjskega sodišča, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zahtevek iz nasprotne tožbe za ugotovitev, da je imel M. J. stanovanjsko pravico na stanovanju do uveljavitve Stanovanjskega zakona z dne 19.11.1991 oziroma do 5.12.2004, je zavrglo.

Zoper odločbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov A. B., D. J., M. K., V. L. in B. R. zavrglo, ker niso predložili pooblastila odvetniku, niti odobrili pritožbe, ki jo je vložil odvetnik. Pritožbo ostalih tožnikov in tožencev je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje so tožniki po svojem pooblaščencu vložili revizijo. Uveljavljajo vse revizijske razloge, navedene v prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/08). Predlagajo, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano odločitev in odločitev sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožniki se ne strinjajo z utemeljitvijo drugostopenjskega sodišča, da gre za razsojeno stvar in da obstaja subjektivna in objektivna identiteta predmeta spora, ker se je M. J. s sodno poravnavo z dne 18.2.1980, sklenjeno pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani, zavezal izročiti hišniško stanovanje. Menijo, da je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabilo materialno pravo. Prezrlo je Stanovanjsko pogodbo št. 18846, sklenjeno po sodni poravnavi dne 12.8.1980, zato se o njej ni izjasnilo. Pogodba predstavlja materialno pravo, na katero je sodišče vezano. Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svoje odločbe na osmi strani ugotovilo, da zaradi navedene stanovanjske pogodbe subjektivna identiteta predmeta spora ni podana in odločilo, da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Sodišče druge stopnje se tudi ni opredelilo do določila 157. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), s katerim tožnik utemeljuje tožbeni zahtevek in ki predstavlja drugačno pravno podlago od tiste, na kateri je tožnik utemeljeval zahtevek v postopku pred Sodiščem združenega dela. Vrhovno sodišče je v sorodni zadevi II Ips 113/93 že odločilo in v obrazložitvi navedlo, da so za pravilno uporabo materialnega prava bistvena samo naslednja dejstva: da je stanovanje hišniško, da toženec hišniških del ne opravlja ter da s tožnikom ni dosegel drugačnega dogovora. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je v tem, da bi sodišče druge stopnje ob zaključku, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, zahtevek tožnikov moralo zavreči. Obrazložitev drugostopenjskega sodišča, da zaradi njegove odločitve tožniki niso v slabšem položaju, saj takšne tožbe v nobenem primeru ne bodo mogli več vložiti, ni na mestu, saj tožnike glede na zatrjevano podlago onemogoča v nadaljnjih sodnih ravnanjih.

Revizija tožnikov, navedenih v 1. točki izreka, ni dovoljena.

Za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Če pooblaščenec v roku, ki ga določi sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev pravnega sredstva, sodišče pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP).

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podan položaj iz četrtega odstavka 98. člena ZPP. Odvetnica N. S. ob vložitvi revizije ni predložila pooblastil nobenega tožnika za to pravdno dejanje. Sodišče prve stopnje jo je s sklepom III P 279/1995 z dne 22.5.2008 pozvalo, naj v 15 dneh predloži novo pooblastilo za zastopanje tožeče stranke, v katerem bo izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva, ter opozorilo, da bo v nasprotnem primeru revizijo zavrglo. Odvetnica je v danem roku predložila (popolna in pravilna) pooblastila 34 tožnikov. Ker pooblastil ostalih 43 tožnikov, navedenih v 1. točki izreka te odločbe, ni predložila, je Vrhovno sodišče njihovo revizijo v skladu s 377. členom ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Revizija ostalih tožnikov je utemeljena.

O vprašanju, ali je bila o zadevi že sklenjena sodna poravnava, sta sodišči prve in druge stopnje odločili različno in to vprašanje ponovno izpostavlja revizija. V postopku pred nižjimi sodišči je ugotovljeno, da je Hišni svet stanovanjske hiše v Ljubljani proti M. J. pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani vložili predlog zaradi odpovedi stanovanja. Postopek se je končal dne 18.2.1980 s sklenitvijo sodne poravnave, s katero se je M. J. zavezal izročiti predlagatelju hišniško stanovanje, prosto vseh stvari in oseb, v roku enega leta od poravnave. Razlogi za sklenitev poravnave so bili v tem, da je M. J. v letu 1977 stanovanje pridobil na podlagi opravljanja hišniških del, ki jih je v letu 1979 nehal opravljati, zato je moral stanovanje izprazniti. V obravnavani zadevi so tožniki kot solastniki hišniškega stanovanja v stanovanjski hiši v Ljubljani s tožbo, vloženo v letu 1993, zahtevali izpraznitev in izročitev tega stanovanja, kar so sprva utemeljevali z enakimi razlogi kot Hišni svet v prej omenjenem postopku.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava; če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo (prvi odstavek 308. člena ZPP). Na navedeno pazi po uradni dolžnosti tudi pritožbeno sodišče (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pri presoji, ali teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje, na katerem temelji tožba. Tako sta za ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe. Šele dejanska podlaga sodne poravnave in dogovor o pravnih posledicah omogočata individualizacijo določenega predmeta poravnave ter njegovo primerjavo z novo uveljavljanim tožbenim zahtevkom.

Sodišče druge stopnje je identičnost zadev presojalo glede na subjektivno in objektivno identiteto tožbenega predloga ter primerjalo dejansko podlago (historični dogodek) sodne poravnave in uveljavljanega tožbenega zahtevka. Ob tem pravilnem materialnopravnem izhodišču pa je glede na zatrjevano dejansko podlago tožbe nepravilno zaključilo, da sta se zahtevka utemeljevala z enakimi razlogi. Prezrlo je namreč odločilno dejstvo, da so tožniki dejansko podlago tožbe, ki je bila sprva res identična dejanski podlagi sodne poravnave, med tem pravdnim postopkom širili. Ker je toženec M. J. ugovarjal, da živi v stanovanju na podlagi Stanovanjske pogodbe št. 18846 z dne 12.8.1980, ki jo je po sodni poravnavi sklenil s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Občine Ljubljana Šiška, na tem družbenem stanovanju pa na podlagi 44. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih pridobil stanovanjsko pravico, so tožniki tožbo pričeli utemeljevati tudi z navedbami, da M. J. ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona v letu 1991 ni (več) opravljal hišniških del in je v skladu z 157. členom tega zakona stanovanje dolžan izprazniti, da v stanovanju biva brez pravnega naslova ter da ni imetnik stanovanjske pravice. Dejanska podlaga tožbenega zahtevka zato ni več enaka, saj tožniki tožbe ne utemeljujejo zgolj na dejanskem kompleksu (historičnem dogodku), ki je zaobsežen s sodno poravnavo, temveč na drugem, časovno kasneje nastalem dejanskem kompleksu (historičnem dogodku), ki nakazuje uporabo drugih materialnopravnih predpisov.

Ker je sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe 308. člena ZPP nepravilno zaključilo, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, in zaradi tega ni presojalo pritožbenih trditev, s katerimi tožniki vsebinsko izpodbijajo odločitev prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče reviziji ostalih tožnikov, navedenih v 2. točki izreka te odločbe, ugodilo. Sodbo sodišča druge stopnje je razveljavilo v drugem in tretjem odstavku v obsegu, ki se nanaša na tožnike, ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Odločitev o stroških revizijskega postopka se zaradi navedenega pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

SZ člen 157.ZPP člen 274, 274/1, 308, 339, 339/2, 339/2-12.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy03NjU=