Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8122cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 80/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - poškodba v prometu - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - vožnja s kolesom - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnineKolo oziroma vožnja s kolesom ne predstavlja nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Zgolj udeležba kolesarjev v prometu in uporaba cestišča ne predstavlja večje škodne nevarnosti za okolico. Ker kolo ni motorno vozilo, odgovornosti obeh udeleženk prometne nesreče ni mogoče presojati po krivdnem načelu niti na podlagi 178. člena ZOR. Objektivna odgovornost drugotoženke izvira iz povečane škodne nevarnosti, ki jo motorno vozilo predstavlja za druge. Pri njeni presoji zato ni pomembna nedopustnost oziroma protipravnost ravnanja drugotoženke. Ta bi se lahko odgovornosti razbremenila le iz razlogov, navedenih v 177. členu ZOR. Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 292/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.2009najemna pogodba za stanovanje - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - kontrahirna dolžnost - zastaranje - specialni predpis - uporaba temeljnih načel in splošnih določil obligacijskega prava - zastaralni rok - pretrganje zastaranja in umik tožbeStanovanjski zakon je bivšim imetnikom stanovanjske pravice oziroma uporabnikom stanovanja podelil pravico do sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, katere zrcalna podoba je na drugi strani dolžnost lastnika stanovanja do sklenitve takšne pogodbe. Gre za kontrahirno dolžnost, predpisano z zakonom in za z zakonom vzpostavljeno obligacijsko razmerje. Čeprav gre za posebej urejeno obligacijsko razmerje, pa zanj veljajo tudi temeljna načela in splošna določila obligacijskega prava, kolikor Stanovanjski zakon kot poseben predpis določenih razmerij ne ureja drugače (23. člen ZOR). Ker slednji specialnih določb o zastaranju ne vsebuje, te določbe pa so po svoji naravi splošnega pomena in veljajo za vsa obligacijska razmerja, je za zastaranje treba uporabiti določila ZOR.
Sodba II Ips 1250/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.01.2009povrnitev premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - delo na črno - odmera odškodnine po prostem preudarkuPritožbeno sodišče je pravilno ravnalo in pri določitvi višine odškodnine uporabilo prosti preudarek, saj se v tej zadevi višine zaslužka tožničinega moža in s tem višine odškodnine na da ugotoviti - zaradi tožnikove smrti in ker je od njegovega dela v Italiji poteklo veliko časa, tožnica pa ne razpolaga z listinsko dokumentacijo.
Sodba II Ips 336/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.2009absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - celovita presoja vseh faz pridobivanja dokazaO procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku.
Sodba II Ips 291/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2008odgovornost države - služenje vojaškega roka - poslabšanje zdravstvenega stanja vojakaZakon o obrambi, ki je veljal v času zatrjevanega škodnega dogodka, posebnih določil o odgovornosti države za škodo, ki jo utrpi vojaški obveznik na služenju vojaškega roka, nima, saj napotuje na splošne predpise (prvi odstavek 19. člena ZObr), to je ZOR, po ZOR pa bi bila tožena stranka odgovorna objektivno le, če bi do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo.
Sklep II Ips 567/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - formalno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizijeTožnik je tožbo zoper prvega toženca utemeljeval s kršitvijo in razdrtjem pogodbe o leasingu, zaradi česar je prvi toženec kot leasingojemalec dolžan vrniti predmet leasinga (obligacijski zahtevek za vrnitev stvari zaradi prenehanja pogodbe). Tožbo zoper drugega toženca, ki je predmet leasinga kupil od prvega toženca, pa je uveljavljal na podlagi lastništva predmeta leasinga (stvarnopravni zahtevek lastnika za vrnitev stvari). Toženca sta torej formalna sospornika, saj se zahtevki zoper njiju ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost določena za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), kar toliko bolj velja za formalno sosporništvo. Ker je tožnik navedel vrednost spornega predmeta nediferencirano, ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost v razmerju do posameznega toženca.
Sklep II Ips 471/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2008vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnin - vrnitev v naravi - plačilo odškodnine v obveznicah - vezanost na predlogPredlagateljica je sama zahtevala samo vračilo zaplenjenih nepremičnin v obliki odškodnine v obveznicah, ne pa vrnitve v naravi. Zato ne more uspešno uveljavljati kršitve 16. člena ZDen, češ da bi bila obvezna vrnitev v naravi.
Sodba II Ips 973/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2008razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pogodbeno razmerje - dogovor o izbiri prava - avstrijsko pravo - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odpoved pogodbe - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornostZa primere pogodbenih obligacijskih razmerij z mednarodnim elementom se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. Ker tožnik trditvam tožencev o dogovoru o izbiri avstrijskega prava ni ugovarjal, je že v teh neprerekanih trditvah podlaga za ugotovitev, da sta se stranki dogovorili, da se za obravnavano razmerje uporabi avstrijsko pravo. Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redi, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank; dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodba ne nastane (§ 861 Das Allgemeine burgerliche Gesetzbuch).
Sodba II Ips 395/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2008izvršilni postopek - izvršba na premične stvari - rubež premičnih stvari - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - povzročitev škode - odškodninska odgovornost izvršitelja - skrbnost dobrega strokovnjakaZakonodajalec je merilo izvršiteljevega ravnanja določil že v ZIZ, ki je v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja predpisal, da mora izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 286. tedaj veljavnega člena ZIZ), sicer odgovarja za škodo, ki nastane pri opravljanju teh dejanj (prvi odstavek 288. tedaj veljavnega člena ZIZ). Pravni standard strokovne (profesionalne) skrbnosti od izvršitelja zahteva, da pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravna z večjo stopnjo skrbnosti, po pravilih stroke in običajih.
Sodba II Ips 413/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2008povrnitev nepremoženjske škode - izvensodna poravnava - predmet poravnave - bodoča škoda - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova škoda - povrnitev nove škodeOškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino za tisto negmotno škodo, ki presega škodo, ki je bila znana ob sklepanju izvensodne poravnave in ki jo je bilo mogoče pričakovati kot gotovo po normalnem teku stvari (203. členu v povezavi z 200. členom ZOR). "Dodatno" odškodnino je torej mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Gre za tako poslabšanje zdravstvene stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Sodba II Ips 368/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2008prodaja nepremičnine - predpogodba - ara - rok za sklenitev glavne pogodbe - sporazumno podaljšanje roka za izpolnitev - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - vrnitev dvojne areSporazumno podaljšan rok za izpolnitev obveznosti izraža voljo obeh strank, da ima tudi kasnejša izpolnitev zanju pomen oziroma da je izpolnitev v kasnejšem času, kot je bil določen s predpogodbo in nato dvakrat podaljšan, za obe stranki še zmeraj sprejemljiva.
Sodba II Ips 331/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2008ničnost prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - uveljavljanje ničnostiTožnik izkazuje pravni interes s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbo, katere veljavnost se presoja v tej pravdi, in nadalje s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
Sodba in sklep II Ips 1184/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2009razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeVrhovno sodišče na bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato obstoj morebitnih procesnih kršitev preizkuša le ob izrecnih, konkretiziranih in obrazloženih očitkih revidenta (371. člen ZPP).
Sodba in sklep II Ips 405/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2008dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - razveljavitev posojilne pogodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v revizijiTožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na L.A., je revizija v tem delu nedovoljena. Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Sklep II Ips 421/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2008dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga - subrogacija - zavrženje revizijeTožnica zoper toženca uveljavlja dva različna denarna zahtevka, ki nimata enake dejanske podlage, saj ju utemeljuje z različnimi dejstvi (zahtevek za plačilo 529.876 SIT utemeljuje s plačilom odškodnine P. banki na podlagi zavarovalne police št. 113/95, preostali zahtevek pa s plačili odškodnin A. d.d. na podlagi zavarovanja, sklenjenega po kreditni pogodbi št. 10/93 z dne 11.10.1993). Gre za navadno objektivno kumulacijo zahtevkov po drugem odstavku 182. člena ZPP. Noben zahtevek ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, zato revizija ni dovoljena.
Sklep II Ips 813/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2008izpraznitev stanovanja - razlogi za izpraznitev stanovanja - hišniško stanovanje - procesne predpostavke - sodna poravnava kot procesna ovira - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - res transactaZa ugotovitev identičnosti predmeta spora in predmeta sodne poravnave so bistveni tožbeni predlog in izrek sodne poravnave ter identičnost dejanskih tožbenih navedb in dejanske podlage sodne poravnave v trenutku njene sklenitve, ker se na ta trenutek vežejo njeni učinki, ki so identični učinku pravnomočne sodbe.
Sodba II Ips 630/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.10.2008objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročnosti - zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo - pravna domneva - domnevna baza - domnevni zaključek - dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaŠteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo. Gre za pravno domnevo, ki jo opredeljujeta dve bistveni, med seboj povezani sestavini: podlago domneve predstavlja dejstvo, to je zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo, iz katere zakon sklepa na domnevni zaključek, to je obstoj vzročne zveze. Pravna domneva olajšuje dokazovanje, ker ga z neposredno pravno pomembnega dejstva (obstoja vzročne zveze) prenaša na praviloma lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo (obstoj zveze med nevarno dejavnostjo in škodo). Pravna domneva zato ne menja predmeta dokazovanja in ne spreminja razporeditve dokaznega bremena.
Sodba II Ips 276/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2008tožba zaradi kršitve predkupne pravice - položitev kupnine - procesna predpostavka - nedobrovernost tretjegaDoločilo prvega odstavka 512. člena OZ daje predkupnemu upravičencu pravico, da svoje upravičenje uveljavi s tožbo, pri čemer pa položitve kupnine ne določa niti kot pogoj za vložitev tožbe niti kot pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka. Zadoščata zahtevi tistega, katerega predkupna pravica je kršena, da se prenos na tretjega razveljavi in da se stvar pod enakimi pogoji prenese nanj ob nadaljnjem pogoju, da je bila tretjemu predkupna pravica znana oziroma mu ni mogla ostati neznana. T.i. "nedobrovernost" tretjega ne pomeni le vedenja o obstoju predkupne pravice, temveč tudi opustitev potrebne skrbnosti v prometu. Posledice razveljavitve pogodbe (96. člen OZ) predstavljajo razmerje med strankama izpodbojne pogodbe. Kako bosta to razmerje uredila, ni stvar predkupnega upravičenca in njegovega tožbenega zahtevka.
Sklep I R 130/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2008spor o pristojnosti - začetek izvršilnega postopka - izključna pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listineStranke lahko vloge oddajo neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. V obeh primerih je odločilen dan, ko sodišče vlogo sprejme. Le pri vlogah, ki so vezane na rok, in pri določeni kategoriji oseb, ZPP v 112. členu določa drugačna pravila. Ker vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni vezana na rok, zanj velja splošno pravilo, da je vložen takrat, ko prispe na sodišče.
Sklep II Ips 136/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2008dovoljenost revizije – materialni sosporniki na aktivni strani – navadni sosporniki – enotni sosporniki – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizijeČeprav zahtevek za nedopustnost izvršbe izhaja iz istega historičnega dogodka, pa so terjatve oziroma pravice tožnikov, na katere opirajo svoj zahtevek, samostojne in neodvisne druga od druge. Posamezni tožniki se namreč pri utemeljevanju svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, sklicujejo na tri različne kupne pogodbe za tri stanovanja v sporni nepremičnini. Njihove pravice so zato odvisne od okoliščin v zvezi s tremi različnimi pogodbami, kar pomeni, da je tudi odločitev o pravici vsakega od njih lahko različna. Zato ne gre za enotne materialne sospornike. V sodni praksi revizijskega sodišča je tako glede formalnih kot glede (navadnih) materialnih sospornikov na aktivni strani sprejeto stališče, da se pri presoji pravice do revizije ločeno ugotavlja vrednost spornega predmeta. Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije

Izberi vse|Izvozi izbrane