<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 252/93
ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.252.93

Evidenčna številka:VS00430
Datum odločbe:22.04.1993
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine

Jedro

Ker tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da so se od zadnje sodne določitve preživnine razmere spremenile, je bil tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na zvišanje preživnine in obenem tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 5.600 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede stroškov pritožbenega postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe, s katero je bila preživnina za mladoletnega tožnika nazadnje določena, sodišče sploh ni poslalo pristojnemu organu socialnega skrbstva. Zato preživnina doslej ni bila valorizirana, pristojni organ socialnega skrbstva pa tudi ni bil obveščen, da je bil mladoletni tožnik predodeljen v vzgojo in varstvo očetu. Odločbe, ki se omenja v izreku sodbe, se nanašajo na valorizacije preživnine, ki jo je bil tožnikov oče dolžan plačevati takrat, ko je bil mladoletni tožnik še dodeljen v vzgojo in varstvo toženki. Zato sodišče teh valorizacijskih odločb sploh ne bi smelo upoštevati. Ker preživnina, ki je bila nazadnje sodno določena na znesek 3.000 SIT, doslej sploh ni bila valorizirana, bi moralo sodišče to dejstvo upoštevati, tožbenemu zahtevku ugoditi in toženi stranki naložiti, da mora plačevati zahtevano mesečno preživnino v znesku 8.000 SIT. Ker sodišči prve in druge stopnje nista ravnali tako, sta materialno pravo zmotno uporabili. Zato naj se reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V skladu s določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. V revizijskem odgovoru je tožena stranka mnenja, da revizija ni utemeljena. Tožeča stranka ni dokazala, da so se od zadnje določitve preživnine razmere spremenile. Zato je sodišče tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Napačne odločbe o valorizaciji preživnine pa je v izreku tožbenega zahtevka navedla tožeča stranka sama. Revizija naj se zato zavrne kot neutemeljena. V odgovoru na revizijskji odgovor je tožeča stranka ponovila revizijske trditve in vztrajala pri predlogu, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče sme po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom iz 130. člena ZZZDR ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (3. odstavek 132. člena ZZZDR). Tožeča stranka niti v tožbi, niti zaslišana kot stranka ni zatrjevala, da so se po zadnji sodni določitvi preživnine razmere spremenile. Spremenjenih razmer tudi nižji sodišči nista ugotovili. Zato je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen.

Kot edini razlog, da je potrebno s sodno odločbo določeno preživnino zvišati, je tožeča stranka navajala dejstvo, da preživnina ni bila valorizirana. Iz tega razloga pa v postopku pred sodiščem preživninske obveznosti ni mogoče spreminjati, ker je v zakonu za valorizacijo preživnin predviden drug postopek (1. odstavek 132. člena ZZZDR). V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

Dejstvo, da so v izreku sodbe sodišča prve stopnje navedene valorizacijske odločbe za preživninsko obveznost, ki jo je imel do predodelitve mladoletnega tožnika njegov oče, po vsem navedenem sploh ni odločilno in na pravilnost, uporabe materialnega prava ni imelo nobenega vpliva. Sicer pa je napačne odločbe o valorizaciji preživnine navedla tožeča stranka sama že v tožbenem zahtevku.

Ker obstoj spremenjenih razmer tekom postopka ni bil niti zatrjevan niti ugotovljen, je zavrnitev tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) pa je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da tekom postopka pred nižjima sodiščema bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni bila storjena. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka (1. odstavek 166. člena ZPP) temelji na določbah členov 154/1 (načelo uspeha, kar zadeva z revizijo neuspešno tožečo stranko) in 155/1 (načelo, da se vračajo le potrebni stroški, kar zadeva toženo stranko, ker stroškov njenega odgovora ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, če se upošteva vsebina tega odgovora in same revizije).


Zveza:

ZZZDR člen 132/3-1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNTg3