<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 937/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.937.2008

Evidenčna številka:VS0011752
Datum odločbe:16.04.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 1261/2007
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine

Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in sodba sodišča druge stopnje:

- v I. točki spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne tudi v preostalem delu in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom; - v III. točki spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 63,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 8. 7. 2002 poškodoval v prometni nesreči, ki sta jo povzročila D. L., ki je imel avtomobilsko odgovornost zavarovano pri toženki, in M. G., ki je imel odgovornost zavarovano pri Zavarovalnici d.d. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženka skupaj z Zavarovalnico d.d. solidarno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku. Odškodnino za nepremoženjsko škodo je odmerilo v višini 23.785,67 EUR, od katere je odštelo znesek 8.763,14 EUR, ki ga je toženka tožniku že plačala na račun te odškodnine, in znesek 1.669,17 EUR, ki ga je tožniku plačala Zavarovalnica d.d. na račun 10 % odgovornosti njenega zavarovanca M. G.

2. Sodišče prve stopnje je tako tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo v plačilo 13.353,36 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2004 do plačila in 112,83 EUR odškodnine za premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2004 do plačila. Višji tožbeni zahtevek za plačilo nadaljnjih 12.061,49 EUR s pripadki je zavrnilo. Toženki je še naložilo povrnitev 512,17 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila; znesek pravdnih stroškov pa s popravnim sklepom popravilo v znesek 1.205,73 EUR.

3. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in odškodnino za nepremoženjsko škodo znižalo za 1.518,78 EUR ter po spremembi toženki naložilo v plačilo 11.834,58 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2004 do plačila in 112,83 EUR odškodnine za premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2004 do plačila; tožbeni zahtevek je zavrnilo še za nadaljnjih 1.518,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2004; posledično je toženki naložilo v povračilo 918,10 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje (I. točka izreka). Sicer je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Tožnika je zavezalo za povrnitev 30,13 EUR toženkinih pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, ter odločilo, da tožnik svoje pritožbene stroške krije sam (III. točka izreka).

4. Tožnik vlaga revizijo zoper tisti del drugostopenjske sodbe, s katerim je zavrnjen zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 7.844,00 EUR. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo zahtevku za plačilo nadaljnje odškodnine v višini 7.844,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev pravdnih in pritožbenih stroškov. Sodišči prve in druge stopnje sta neustrezno ocenili dejstva, ki izhajajo iz tožnikove izpovedi, zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja dr. A. D.. Neustrezno sta ocenili naravo utrpelih poškodb. Gre za hude telesne poškodbe, ki kot take upravičujejo znatno višjo odškodnino. Sodišči nista ustrezno ovrednotili ugotovitev izvedenca o prestanih in bodočih telesnih bolečinah ter številnih neugodnosti, ki jim je bil tožnik podvržen med zdravljenjem. Prezrli sta ugotovitev izvedenca, da se bo pri tožniku zaradi sklepnega preloma lateralnega kondila leve golenice in sklepnega preloma ponvice levega kolka razvila popoškodbena artroza levega kolčnega in levega kolenskega sklepa, zaradi česar bo pri tožniku prišlo do stopnjevanja bolečin. Neustrezno sta ovrednotili tožnikovo izpoved, da se mu bolečine pojavljajo pri dalj časa trajajočem sedenju, ponoči in ob vremenskih spremembah, kar bo glede na starost ob nezgodi moral prestajati še okoli 32 let. Odškodnina, odmerjena za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, je znatno nižja, kot jo prisojajo sodišča v podobnih primerih. V nadaljevanju revizije tožnik povzema ugotovitve o primarnem in sekundarnem strahu in meni, da jih sodišči nista ustrezno ovrednotili. Poudarja, da je pri tožniku še vedno prisotna zaskrbljenost v lažji obliki, sodišči pa nista dokazno ocenili tožnikove izpovedi, da ga zelo skrbi za nogo in kolk, saj sta po mnenju ortopeda v zelo slabem stanju. Izvedenec je ugotovil, da bo pri tožniku prišlo do popoškodbene artroze levega kolčnega in levega kolenskega sklepa in posledično do nazadovanja funkcij prizadetih sklepov. Sodišči tudi nista ustrezno ovrednotili izvedenčevih ugotovitev o trajnih anatomskih in funkcionalnih posledicah, kot tudi izpovedbe tožnika, da po nesreči ne more opravljati nobenih stoječih del in aktivnosti, ki zahtevajo obremenitev spodnje okončine. Ne zmore več teka, plesa, borilnih veščin, zahtevnejših del na vrtu, oviran pa bo tudi pri opravljanju poklicnega dela prodajalca.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Tožnik je utrpel zlom prsnice, odkrhnitev narastišča kolateralnega ligamenta bazalnega sklepa palca levice, zlom sklepne ponvice levega kolka, sklepni vgreznitveni prelom lateralnega kondila leve golenice, obtolčenje leve pogačice in rano na levem komolcu. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera. Podroben obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na šesti do osmi strani prvostopenjske sodbe ter na tretji do šesti strani pritožbene sodbe.

8. Pravno podlago za odločitev o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo predstavljata določbi 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedeni določbi načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu ob izhodišču, da je vsak posameznik neponovljiva celota telesne in duševne biti ter da zaradi tega specifično dojema telesno in duševno integriteto in posege vanjo. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi drugo načelo, ki od njega terja, da mora paziti na pomen prizadete dobrine in na namen odškodnine, pa tudi na to, da ta ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. To načelo v konkretnih primerih sodišče udejanji tako, da upošteva objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v primerih podobnih nepremoženjskih škod. Na ta način lahko odškodnino za konkretno škodo vpne v širše družbene okvire, ki jih določa razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. Na ta način določena odškodnina je pravična tako z vidika konkretnega oškodovanca kot z vidika drugih oškodovancev ter je odraz ustavnih načel enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

9. Sodišče prve stopnje je odškodnino za strah odmerilo v višini 1.669,17 EUR, za skaženost 1.251,87 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 8.345,85 EUR. S tako odmero se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem je sodišče prve stopnje odmerilo 12.518,78 EUR denarne satisfakcije, drugostopenjsko sodišče pa jo je znižalo na 11.000,00 EUR. Odločitev je oprlo na ugotovitve, da je tožnik trpel dve do tri ure hude bolečine, osem do deset dni stalne srednje hude bolečine, po odpustu iz bolnišnice in po odvzemu OSM pa še tri do štiri dni stalne srednje hude bolečine. Občasne srednje hude bolečine je trpel skupaj tri do pet tednov, stalne zmerne bolečine štiri do šest tednov, občasne zmerne, predvsem obremenilne bolečine pa pet do sedem tednov. Izvedenec sicer bodočih bolečin ni objektiviziral, zaradi popoškodbene artroze pa napoveduje bodoče bolečine kolčnega in kolenskega sklepa. Poleg telesnih bolečin je tožnik med zdravljenjem trpel tudi številne nevšečnosti, predvsem v obliki dvakratne hospitalizacije, dvakratne operacije sklepnega preloma golenice, desetih pregledov kirurga, dvaindvajsetih pregledov pri osebnem zdravniku, enaintridesetih rentgenskih in šestnajstih CT slikanj, nadalje v obliki prejemanja zdravil (protitetanične zaščite, zdravil za lajšanje bolečin in proti strjevanju krvi, antibiotike pred operacijo, protibolečinske tablete Ketonal 10 škatel, injekcije kortikosteroida), številnih odvzemov telesnih tekočin, prevezovanj ran, odstranitev drena in šivov po obeh operacijah, hoje z berglami po obeh operacijah (dva meseca brez obremenjevanja in en mesec z delno obremenitvijo noge), tridesetih fizioterapij, tritedenskega nošenja plastične rokavice in razgibavanj palca. V bolniškem staležu je bil 176 dni po prvi in 53 dni po drugi hospitalizaciji.

10. Sodišče druge stopnje je pri odločanju o znižanju odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zmotno upoštevalo zgoraj navedeni načeli. Odškodnina ne ustreza ugotovljeni intenziteti in trajanju telesnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel in jih bo trpel v bodoče, ter številnim nevšečnostim med zdravljenjem, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bilo zdravljenje dolgotrajno in zelo intenzivno. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da objektivno načelo pri odmeri te odškodnine ni bilo pravilno upoštevano, saj odstopa od odškodnin, ki jih sodišča za primerljive škode prisojajo drugim oškodovancem. Pri odmeri odškodnine za strah, skaženost in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa sta sodišči v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine (ki jih revizija ponavlja po nepotrebnem). Odmerjene odškodnine so primerljive z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upoštevajo vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Odškodnina, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v skupni višini 23.785,67 EUR in pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 29,2 povprečnih neto mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, torej zagotovo ni bila previsoka, ne ob upoštevanju subjektivnega, ne ob upoštevanju objektivnega kriterija odmere odškodnine. Vrhovno sodišče je zato reviziji tožnika ugodilo in z ustrezno spremembo izpodbijane sodbe vzpostavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v zvezi s popravnim sklepom, to je glede plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 13.353,36 EUR s pripadki in povrnitve stroškov pravdnega postopka v višini 1.205,73 EUR (prvi odstavek 380. člena ZPP). Sicer je revizijo tožnika zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Rezultat revizijske odločitve je tak, da nobena od strank ni uspela s svojo pritožbo in je obveljala prvostopenjska sodba, zato nobena stranka ni dolžna drugi povrniti stroškov pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato stroškovno odločitev sodišča druge stopnje spremenilo, tako da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

12. Tožnik je z revizijo delno uspel, zato mu mora toženka povrniti ustrezen del stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnikovi revizijski stroški znašajo 333,36 EUR in obsegajo nagrado odvetniku za sestavo revizije, povečano za davek na dodano vrednost, in strošek korespondence s stranko (razvidni iz odmere na list. št. 133 spisa). Glede na 19,36 % uspeh revizije (1.518,78 EUR od izpodbijanih 7.844,00 EUR) je bilo treba odločiti, da toženka povrne tožniku 63,98 EUR stroškov revizijskega postopka. Stroške je dolžna plačati v petnajst dnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka (prvi odstavek 378. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ). Toženka, ki z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

OZ člen 179, 182.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjQ0