<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 665/2006
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.665.2006

Evidenčna številka:VS0011712
Datum odločbe:26.02.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSK I Cp 1324/2004
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - ruševina - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave

Jedro

Tožnik kljub pozivu sodišča, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast, tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.

Sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker naj bi tožniku z opustitvijo njegovega zaslišanja odreklo možnost, da se izjavi o toženčevi izjavi. Dokazno sredstvo zaslišanja strank namreč ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem.

Izrek

Revizija zoper odločitev o zahtevku za opustitev poseganj v lastninsko pravico se zavrže, sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 3084 k.o. .., kar je tožena dolžna priznati in dovoliti odpis nepremičnine iz vl. št. ... k.o. ... zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Kopru, v nov vložek in vpis lastninske pravice na ime tožnika do celote. Zavrnilo je tudi naknadno objektivno kumuliran zahtevek, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v tožnikovo lastninsko pravico, zlasti je dolžan opustiti vstopanje, dostop, zadrževanje in pospravljanje kamenja, ter zavrnilo zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih pravdnih stroškov v višini 114.179 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 11. 2004.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je zoper to odločitev vložil revizijo. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V reviziji ponavlja pritožbene očitke. Sodišče je s tem, ko je zaslišalo samo toženca, ne pa tudi tožnika, kršilo načelo kontradiktornosti. Kadar stranka predlaga zaslišanje strank, mora sodišče obvezno zaslišati obe stranki, zato bi tožniku moralo dati možnost, da se preko svoje poslovodje V. Š. izjavi o toženčevi izjavi, česar sodišče ni storilo, svoje odločitve pa tudi ni obrazložilo. Sodišče ni zaslišalo nobene predlagane priče in se v tožbi zatrjevana dejstva (o posesti tožnika in njegovih pravnih prednikov ter o toženčevi nedobrovernosti pri nakupu nepremičnine) niso ugotavljala, zato dejstva niso bila ugotovljena na zakonit in pošten način, ampak enostransko, pristrano in v nasprotju z načelom materialne resnice. Z izvedbo predlaganih dokazov bi se tožbene trditve izkazale za resnične in ugotovili pogoji za priposestvovanje. Sicer pa iz izvedenih dokazov izhaja, da toženec ni kupil predmetne nepremičnine, temveč tisto, ki jo je kasneje obnovil in funkcionalno ni povezana s predmetnim zemljiščem, da toženec pri nakupu ni bil v dobri veri, ker ni preveril stanja nepremičnine v naravi ter da je bila posest D. K. in V. S. razvidna tretjim. Do teh okoliščin se pritožbeno sodišče ni opredelilo, zaključek o toženčevi dobrovernosti pa je zmoten. Če velja trditev izpodbijane sodbe, da ni spora, da so pravni predniki tožnika nepremičnino priposestvovali, potem logično sledi, da je tožnik izkazal svojo dobroverno posest in posest pravnih prednikov, prav ta posest pa izpodbija zaključek o dobri veri toženca, ki se zaradi tega na podatke zemljiške knjige ni mogel zanesti. Toženec bi moral stanje nepremičnine pogledati v naravi in preveriti, kdo nepremičnino, četudi je poraščena z robido, poseduje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/08), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija zoper odločitev o zahtevku za opustitev poseganj v lastninsko pravico ni dovoljena, sicer pa ni utemeljena.

6. Tožnik je poleg zahtevka za ugotovitev lastninske pravice naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za opustitev poseganj v lastninsko pravico, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Ker revizija v tem delu ni dovoljena, jo je sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

7. Tožnik utemeljuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem. Zatrjuje, da je zakoniti in dobroverni posestnik nepremičnine, ki jo je v letu 2001 kupil od D. K. v sklopu več nepremičnin in s sklenitvijo prodajne pogodbe nastopil tudi posest, ki so jo pred tem že več kot petdeset let izvrševali D. K., V. S. in njuni pravni predniki.

8. Sodišče prve stopnje svojo odločitev primarno oprlo na argument (ki pritožbeno ni bil izpodbijan), da tožnik ni zadostil trditveni podlagi o posesti nepremičnine, zaradi česar ni izvajalo dokazov, ki jih je tožnik predlagal. Ker je tožnik v postopku navajal, da nepremičnina v naravi predstavlja porušen objekt, med strankam pa ni spora, da je bila nepremičnina vse od leta 1998 dalje v naravi ruševina, je sodišče prve stopnje v skladu z materialnim procesnim vodstvom tožnika pozvalo, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira in dopolni s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast(1). Tožnik tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti in že zato ne morejo biti utemeljeni revizijski očitki o bistveni kršitvi določb postopka, ki se tičejo zavrnitve tožnikovih dokaznih predlogov. Sodišče tudi ni kršilo načela kontradiktornosti, ker naj bi tožniku z opustitvijo njegovega zaslišanja odreklo možnost, da se izjavi o toženčevi izjavi. Dokazno sredstvo zaslišanja strank namreč ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem.

9. Glede na navedeno se kot nepravilna izkaže ugotovitev pritožbenega sodišča, da "očitno v tem postopku ni bilo sporno, ali so pravni predniki tožeče stranke parc. št. 3084 k.o. ..., priposestvovali, zato dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni izvajalo" (stran dve odločbe). Pritožbeno sodišče se je zato brez potrebe ukvarjalo z vsebinskim obravnavanjem zadeve(2), ki ob primarnem argumentu o nesklepčnosti tožbe, ne more pripeljati do drugačne odločitve. Že iz tega razloga je Vrhovno sodišče, ne da bi se v nadaljevanju opredeljevalo do ostalih revizijskih navedb, revizijo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP) in s tem tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---Op. št. (1): Nujna predpostavka za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je, kot kaže že poimenovanje tega instituta, posest. Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ki se lahko izvaja na različne načine, izvrševanje posesti pa se navzven kaže v rabi in uživanju stvari ter njenem razpolaganju. Op. št. (2): Z vprašanjem, ali je bil toženec, ko je v letu 1998 na javni dražbi kupil nepremičnino, v dobri veri in je ravnal pošteno, tako da se je upravičeno zanesel na podatek o lastninski pravici, ki je bila v zemljiški knjigi takrat vpisana na Občino Koper.


Zveza:

ZPP člen 7, 7/1, 41, 41/2, 180, 180/1, 212, 213, 367, 377. ZTLR člen 28, 30, 70, 74.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjA0