Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8122cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDQ=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 130/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.1993licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevekSodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo). Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb,...
Sodba Ur 27/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993licenčna pogodba - verodostojna listinaZ licenčno pogodbo ni mogoče prenesti več pravic, kot jim ima dajalec licence. Če ta to vendarle stori, licenčna pogodba ni verodostojna listina za knjigovodsko izkazovanje prenosov takšnih pravic.
Sodba Ur 1/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pristojnost SDKSDK je pristojna za odločanje o obveznosti plačevanja denarnih zneskov samo, če gre za davke ali davščine. O premoženjsko pravnih sporih s področja obligacijskih razmerij pa odloča sodišče v pravdnem postopku.
Sodba II Ips 252/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.1993dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščineKer tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da so se od zadnje sodne določitve preživnine razmere spremenile, je bil tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine utemeljeno zavrnjen.
Sodba Ur 24/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pristojnost SDKSamo če gre za davek ali drugo davščino je SDK pristojna, da s svojo odločbo naloži zavezancu plačilo. Ne more pa odločati o obveznosti plačila, kadar gre za obligacijsko pravno razmerje. Del kupnine od privatiziranih stanovanj, ki pripada Stanovanjskemu skladu RS, ni davek ali davščina.
Sodba II Ips 655/92Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.05.1993lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo - lovska zveza - lovska družinaLovska družina (zveza), ki je pravno veljavno pridobila lastninsko pravico na stanovanju pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, ni zavezanec za prodajo po 112. členu SZ (v zvezi s 117. členom).
Sodba III Ips 25/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.04.1993neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obrestiPredpostavka za nastanek obveznosti plačila zamudnih obresti po 214. čl. ZOR je nepoštenost. Ta se ne domneva. Tožnik mora nepoštenost toženca zatrjevati in dokazati.
Sodba II Ips 937/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.2009povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnineOdmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 707/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - obrestna mera - temeljna obrestna mera - načelno pravno mnenjeOdmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 789/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2009zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - povrnitev izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - terjatev zavarovalnice - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev tožbeRevizija nima prav, da se zastaranje z vložitvijo pavšalne tožbe (t.j. tožbe, v kateri tožnica ni dokazovala, kdaj je prejela zahtevek in kdaj izplačala odškodnino, izplačilo odškodnin za materialno in nematerialno škodo pa ni specificirala) ne pretrga. ZOR v 388. členu jasno določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, pri čemer pretrganje zastaranja ne pogojuje z vložitvijo obrazložene tožbe.
Sodba in sklep II Ips 1259/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.2009predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - postavitev novega izvedenca - rok za plačilo predujma - nadaljevanje postopka - opustitev izvedbe dokaza - predujem, plačan po izteku roka - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeProcesna pravila o pravočasni založitvi predujma za izvedbo predlaganega dokaza in o sankciji za kršitev teh pravil so predpisana zaradi učinkovitega izvajanja načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Ravnanje tožnice, ki je predujem plačala več kot tri mesece po izteku s strani sodišča določenega 30-dnevnega roka za plačilo, ni v skladu z navedenim načelom. Zato sodišče, ki je poleg strank odgovorno za izvedbo tega načela, kasnejšega plačila ni bilo dolžno upoštevati. Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sklep II Ips 543/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.2009dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmetaV gospodarskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 20.864,63 EUR.
Sodba II Ips 282/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.04.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaPravilno je stališče sodišča, da zahtevkov obeh tožnic glede dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati. Za odločitev o dovoljenosti revizije tudi ni pomembno, da gre za aktivno sosporništvo.
Sodba in sklep II Ips 665/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - ruševina - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjaveTožnik kljub pozivu sodišča, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast, tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti. Sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker naj bi tožniku z opustitvijo njegovega zaslišanja odreklo možnost, da se izjavi o toženčevi izjavi. Dokazno sredstvo zaslišanja strank namreč ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem.
Sodba II Ips 773/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - umik tožbe v zmoti - zastaralni rokVtožena terjatev ob vložitvi tožbe 17. 8. 2005, glede na to, da je tožnica za vtoževano škodo in toženko vedela že ob vložitvi prve tožbe 14. 6. 2000, ki jo je sicer kasneje umaknila, zastarala, saj je potekel triletni subjektivni zastaralni rok (prvi odstavek 376. člena ZOR).
Vmesna sodba II Ips 556/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.01.2009povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila in kolesarja - kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - verodostojnost policijskega zapisnikaKonkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve odgovornega, pri čemer se pogoj nepričakovanosti škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. Odsotnost elementa nepričakovanosti, ob dejstvu, da toženka v postopku tega elementa ni zatrjevala, utemeljuje zaključek, da toženka ni uspela dokazati, da je ravnanje tožnice izključni vzrok za nezgodo in da je objektivno odgovorna imetnica nevarne stvari v tem primeru popolnoma prosta odgovornosti. Kadar oškodovanec sam ravna nepazljivo in pretrpi škodo, je to razlog za delno razbremenitev imetnikove odgovornosti.
Sklep II Ips 8/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2009dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - uporaba ZPP-D - zavrženje revizijeRevizija je bila vložena 29. 10. 2008, torej potem, ko je 1. oktobra 2008 začel veljati ZPP-D, ki pa v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo te novele zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sklep II Ips 692/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009dovoljenost revizije - denarni zahtevki - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizijeTožnik je objektivno kumuliral dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, vrednost izpodbijanega dela pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije; revizija ni dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 338/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009dovoljenost revizije - nedenarni zahtevki - podrejeni zahtevki - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - razveljavitev najemne pogodbe za poslovne prostore - višina najemnine - zmota - prevaraNižji sodišči sta pravilno presodili, da tožniki neutemeljeno uveljavljajo razveljavitev sporne pogodbe zaradi zmote in prevare. Iz njihovih ugotovitev izhaja, da tožniki ob sklepanju pogodbe niso bili v zmoti, saj so vedeli, da je višina najemnine odvisna od uspešnosti poslovanja restavracije v njihovih poslovnih prostorih in da so kljub temu pogodbo sklenili. Toženka jim ni zagotovila najnižjega zneska najemnine, zato jih ni spravila v zmoto o višini najemnine in jih ni prevarala. Zainteresiranost toženke za sklenitev najemne pogodbe prav za njihove poslovne prostore sama po sebi še ne izkazuje njene prevare. Če so se tožniki v svojih pričakovanjih o višini najemnine zmotili, lahko to pripišejo le svoji neskrbnosti in lahkomiselnosti. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da bi vsak povprečno razgledan posameznik moral in mogel sklepati, da v najemni pogodbi določena najemnina vzpostavlja poslovni rizik najemodajalcev. Pri presoji zmote ali prevare je pomembna...
Sklep II Ips 747/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2009dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizijeTožniki so tožbo vložili kot dediči po pokojni M. M. in v njej subjektivno kumulirali tožbene zahtevke za ugotovitev solastninske pravice vsakega od njih na nepremičninah do 1/4 in posledično za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, zahtevke pa opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Iz tako oblikovane tožbe izhaja, da so tožniki lastninsko pravico na nepremičninah, glede katerih zatrjujejo, da spadajo v zapuščino po pokojni M. M. (t. i. skupno lastnino), razdelili, tako da v razmerju do kasneje najdene zapuščine ne gre več za pravno skupnost dedičev. Tožniki zato v tej pravdi nastopajo kot navadni sosporniki.

Izberi vse|Izvozi izbrane