Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 81/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.1997tožba na izpraznitev stanovanja - podstanovalska razmerja - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja zaradi preselitve v hišoS prenehanjem stanovanjskega razmerja imetnika stanovanjske pravice (N.), je prenehalo tudi podstanovanjsko razmerje tožencev (člen 76 zakona o stanovanjskih razmerjih - ZSR). Stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice je po določilu 58. člena ZSR prenehalo najpozneje v 6 mesecih po njegovi izselitvi (ki je bila 17.8.1990). Bivanje tožencev od trenutka, ko je prenehalo stanovanjsko razmerje imetnika stanovanjske pravice, je bilo nezakonito (drugi odstavek 76. člena ZSR). Tako nezakonito bivanje pa na podlagi določb 50. člena ZSR ni pripeljalo do pravnega varstva tožencev v smislu tretjega odstavka 50. člena ZSR, ker do uveljavitve stanovanjskega zakona (SZ) ni preteklo 2 leti od njune vselitve. Ob takem pravnem stanju toženca nista mogla pridobiti nobenih pravic po stanovanjskem zakonu (niti ne pravic iz 149. člena SZ). Od prenehanja veljavnosti ZSR dalje toženca na podlagi navedenega zakona nista mogla pridobivati nobenih pravic več.
Sodba II Ips 85/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.1996nujni delež - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožbaV 141.členu ZD je urejena t.i. dediščinska tožba, s katero se v rokih, ki jih določa zakon, lahko realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič. V obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi ( izročitev premoženja tožencu s pravnim poslom, ki je bil sklenjen 31.7.1956 ), po pok. N. Z., ki je mati pravdnih strank, premoženja, ki naj bi predstavljalo njeno zapuščino, sploh ni bilo. Tožeča stranka, ki zatrjuje, da je bil z ( po njenih trditvah neodplačnim ) razpolaganjem z dne 31.7.1956 prikrajšan njen nujni delež, bi zato morala zahtevati vrnitev daril v roku, ki ga daje na razpolago 41.člen ZD, kot sta materialnopravno pravilno presodili tudi sodišči druge in prve stopnje.
Sodba II Ips 130/95, II Ips 130/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.1996obresti od vnaprej plačane kupnine - obrestne obresti - kdaj začnejo teči - rok za vložitev tožbe - datum vložitve tožbeV primerih, ki so navedeni v zadnjem odstavku 113. člena ZPP - mednje sodi obravnavana tožnikova terjatev, ker gre za terjatev, ki zastara - ni mogoče zagovarjati razlage, da naj bi za presojo pravočasnosti tožbe ali utemeljenosti morebitnega ugovora zastaranja veljal kot dan vložitve tožbe tisti dan, ko je bila tožba s priporočeno pošto poslana sodišču, za drugo presojo (npr. tudi za presojo, od katerega dne tečejo procesne zamudne obresti iz 2. odstavka 279. člena ZOR) pa naj bi veljal kot dan vložitve tožbe tisti dan, ko jo je sodišče prejelo, čeprav mu je bila poslana s priporočeno pošto.
Sodba Ru 2/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek05.11.1996dohodnina - dohodki od dela - odmera davka - davek od nagrade stečajnega upraviteljaNagrada stečajnega upravitelja je prejemek, na katerega je treba plačati davek od osebnih prejemkov. Opredeljuje jo 64.čl. ZPPSL kot nagrado za delo, odvisno od obsega dela in poslov, ki jih opravi stečajni upravitelj. Zato ta nagrada po določbah ZDoh pomeni prejemek od opravljenih storitev, ki je po 13. členu osnova za davek od osebnih prejemkov in od katerega mora izplačevalec po 20.čl. obračunati in vplačati davek.
Sodba II Ips 233/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.1996odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna soodgovornostV danem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je voznik M. C. zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Do tožnikove nezgode je prišlo 39 m od križišča (in ne v križišču), in v skladu s tem je potrebno oceniti pomen rdečih luči na semaforju, ko jih je voznik prevozil. Kraj trčenja na srednjem voznem pasu, po katerem je voznik deloma vozil, pa je potrebno ocenjevati v povezavi s tožnikovim prečkanjem ceste. Vsebinski pomen teh okoliščin v postopku na drugi stopnji ni bil ustrezno pravno ovrednoten, zaradi česar se je dalo kršitvam voznika večjo težo kot pa so jo imele. Na drugi strani pa ni bil v celoti upoštevan način tožnikovega prečkanja ceste z vsemi ugotovljenimi okoliščinami vred. Presoja vseh teh sicer v postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin...
Sklep II Ips 504/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.05.1996pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožbaV pravnem prometu nepremičnin se domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je kot takšna vpisana v zemljiško knjigo, ne pa tista, ki jo ima v posesti. Namen vpisa v zemljiško knjigo je publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka tretja oseba. Tožnica torej ne bi bila dobroverna, če bi glede na okoliščine primera, v času sklepanja menjalne pogodbe z B., lahko vedela, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornem delu zemljišča izvenknjižno, že po samem zakonu (s priposestvovanjem). Če pa bi se ugotovilo, da se je tožnica pri sklepanju menjalne pogodbe oprla na podatke zemljiške knjige po katerih sta lastnika spornega dela zemljišča B. in da ni imela nobenih razlogov, da bi dvomila v njihovo pravilnost, tožena stranka kasneje ne bi mogla uveljavljati nevknjižene pravice, ki jo je pridobila z priposestvovanjem (ne glede na sodbo...
Sodba II Ips 199/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.1996dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine za otrokaSodišči prve in druge stopnje sta tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da so se razmere v spornem času glede na okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina januarja 1994 določena, bistveno spremenile in da je zato podana podlaga za zvišanje preživnine po določilu 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Take ugotovitve pa so ob pravilni uporabi navedenega določila utemeljevale odločitev, ki upošteva tudi časovne razsežnosti nastanka spremenjenih pravno relevantnih okoliščin. Spremenjene okoliščine je glede na navedeno mogoče upoštevati šele od njihovega nastanka dalje in ne preje. Zato je sodišče druge stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na pritožbo tožečih strank zvišalo preživninsko obveznost toženca v vsej višini za ves čas od 15.9.1994 dalje, čeprav sta tožnika začela obiskovati šolo šele 1.9.1995, ko so se njune potrebe zaradi tega res bistveno povečale. Pred tem pa so nastale spremembe predvsem na strani...
Sodba II Ips 750/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.1995dolžnost preživljanja - zvišanje preživninePreživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
Sodba II Ips 130/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.09.1995premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila in poplačila skupnega vlaganja v darilo - varstvo lastninske pravice - nasprotna tožba - obseg pismene sodbeNasprotna tožba je dopustna med drugim v primeru, če je zahtevek iz nje v zvezi s tožbenim zahtevkom (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik uveljavlja vrnitev darila, toženka pa vrnitev svojega deleža skupnega vlaganja v njej darovano nepremičnino, ki jo mora zdaj vrniti. Ta povezava je torej več kot očitna (primerjaj četrti odstavek 38. člena in celo sedmi odstavek tega člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in odločbo VSS v ZSO II/1/77). Ali gre za skupno načrtovanje del v stari hiši ali ne, za pravilno rešitev spora ni potrebno posebej ugotavljati, saj zakon česa takšnega ne terja pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dovolj je objektivno dejstvo pridobivanja premoženja z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Odveč je revizijsko opozorilo, da teče poseben postopek med strankama glede delitve skupnega premoženja in da so v okviru toženkinega tožbenega zahtevka zajete investicije v nekdanje solastno premoženje...
Sodba III Ips 47/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.03.1995likvidacija - obličnost - oblika pogodbe o prenosu blagovne znamkeI. Ena od pravnih posledic začetka likvidacijskega postopka je prenehanje pravic poslovodnega organa. II. Glede na to, da zahteva zakon za veljavnost pogodbe o prenosu pravice do znamke pisno obliko, velja ta zahteva tudi za odobritev takšne pogodbe po 1. odst. 88. člena ZOR (analogna uporaba 2. odst. 67. člena ZOR).
Sodba in sklep II Ips 831/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.1995razveza pogodbe (razdrtje pogodbe) - učinki razdrte pogodbe - predmet izpolnitve - nadomestna izpolnitev - izročitev v prodajoTožnikoma tožena stranka ni izročila dogovorjenih avtomobilov in jima sama tudi ni vrnila kupnine. Ni pa razjasnjeno, ali jima je izročila drug tip avtomobila, to je Lado Samaro kot nadomestno izpolnitev po 308. čl. ZOR, ali morda kot izročitev v prodajo po 309. čl. ZOR . Pravno stališče, da je šlo za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve, ne temelji na vseh potrebnih dejanskih predpostavkah. Zlasti manjka ugotovitev o tem, da sta tožnika tako morebitno odločitev ustrezno sporočila toženi stranki (130. čl. ZOR). Od tega, ali je bila pogodba razvezana, ali pa je bila izpolnjena po 308. ali 309. čl. ZOR, pa je odvisna odločitev o obrestih na dano kupnino, to je o tem, ali gre za zamudne obresti po 5. odst. 132. čl. ZOR, ali pa v primeru izpolnitve morda po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.
Sklep II Ips 202/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.01.1995revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po uveljavitvi SZTožba je bila vložena 29.1.1993, to je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona. Tožena stranka se v pravdi sklicuje na upravičenja nezakonito vseljenih oseb iz 50. člena ZSR. Po uveljavitvi SZ pa so od upravičenj iz prejšnjega ZSR lahko odvisna le tista pravna razmerja, ki so po določbah SZ iz prej veljavnega ZSR izrecno prenešena v sedaj veljavni SZ. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da so vsi ostali spori iz razmerij, ki jih sedaj ureja SZ, premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 3. odstavka 382. člena ZPP.
Sodba II Ips 498/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.05.1994privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - vrednost točke - zaključek stečajnega postopka - občina prevzame stanovanja stečajnega dolžnikaPo 5.odst. 117. čl. SZ je moral "lastnik" stanovanja skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 30 dni po vložitvi zahteve. Zaradi tako določene "lastnikove" obveznosti imetnik stanovanjske pravice, ki uspe s tožbo na sklenitev prodajne pogodbe, ker je "lastnik" neutemeljeno odklonil njeno sklenitev, ne sme biti prikrajšan. To pa mu je mogoče zagotoviti le na način, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi jih imel, če "lastnik" z izpolnitvijo svoje obveznosti ne bi odlašal. Zato mora "lastnik" prodati stanovanje za kupnino, ki vsebuje vrednost točke na trideseti dan od vložene zahteve. Prevzem stanovanj po zaključku stečaja po 148. čl. ZPPSL ne vpliva na vsebino obveznosti prodaje stanovanja po 5. odst. 117. čl. SZ.
Sklep II Ips 445/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.04.1994revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopekPo določbi 122. člena ZNP mora sodišče odločiti tudi o izplačilu drugega solastnika, ki je zaradi načina delitve upravičen do razlike med vrednostjo dodeljenega dela stvari in vrednostjo višine solastninskega deleža. V obravnavanem primeru torej ne gre za pravico do povrnitve škode v nepravdnem postopku (9. poglavje). Samo v tem primeru bi namreč po določbi 103. člena ZNP zoper odločbo sodišča druge stopnje bila revizija dovoljena, ob pogojih določbe 382. člena ZPP.
Sodba II Ips 295/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.1994povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zastaranje - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem1. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da ZOR ne določa, da veljajo v primerih, kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, daljši zastaralni roki tudi za lastnika nevarne stvari, s katero je bila škoda povzročena. V 377. členu ZOR, ki ureja vprašanja zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, je namreč govor o "odgovorni osebi" in ne o storilcu kaznivega dejanja. V krog odgovornih oseb pa sodi v obravnavanem primeru tudi tožena stranka, ki je bila lastnik osebnega avtomobila, s katerim je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo. 2. Skozi odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi ta ustrezala pravnemu standardu "pravične denarne odškodnine", se mora odražati tudi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju so meje, preko katerih sodišče ob odločanju o "pravični denarni odškodnini" ne more. Le tako lahko sodišče skozi prisojeni znesek izrazi pomen in...
Sodba Ur 11/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.10.1993kontrola pravilnosti izplačevanja davkov pravnih oseb, zoper katere se vodi stečajni postopek - nagrada stečajnemu upraviteljuSDK je v okviru interne kontrole upravičena kontrolirati, ali pravna oseba oz. stečajna masa, zoper katero se vodi stečajni postopek, pravilno obračunava in vplačuje davke.
Sodba II Ips 130/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.10.1993licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevekSodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo). Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb,...
Sodba Ur 27/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993licenčna pogodba - verodostojna listinaZ licenčno pogodbo ni mogoče prenesti več pravic, kot jim ima dajalec licence. Če ta to vendarle stori, licenčna pogodba ni verodostojna listina za knjigovodsko izkazovanje prenosov takšnih pravic.
Sodba Ur 1/93Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.1993pristojnost SDKSDK je pristojna za odločanje o obveznosti plačevanja denarnih zneskov samo, če gre za davke ali davščine. O premoženjsko pravnih sporih s področja obligacijskih razmerij pa odloča sodišče v pravdnem postopku.
Sodba II Ips 252/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.1993dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščineKer tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da so se od zadnje sodne določitve preživnine razmere spremenile, je bil tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine utemeljeno zavrnjen.

Izberi vse|Izvozi izbrane