Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I R 130/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.09.2007določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - pomanjkanje sodnikovNujnost in zahtevnost zadeve ter pomanjkanje sodnikov na sodišču niso razlogi, ki bi opravičevali prenos pristojnosti.
Sodba II Ips 465/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.07.2007vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka uveljavljanje postopkovne kršitve šele v reviziji - ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini - razdrtje pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - posest nepremičnine - sklepčnost tožbeVezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju. Tožnik, ki v pritožbi ni grajal nepravilne uporabe načela o vezanosti na pravnomočno odločbo o rešitvi prehodnega vprašanja, se ne more na to kršitev sklicevati šele v reviziji - pa čeprav je videti, kot da je pritožbeno sodišče to kršitev ponovilo - s tem, ko je navedlo, da "posredno iz razlogov sodbe izhaja neutemeljenost tega tožbenega zahtevka, ker iz citirane pravnomočne sodne odločbe izhaja neplačilo kupnine". To je vsekakor smelo (in celo moralo) storiti, ko je odgovorilo na pritožbeni očitek (ki seveda ni bil tak, kot je revizijski: da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na obrazložitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani", kar očita šele v reviziji,...
Sodba II Ips 289/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2007izpraznitvena tožba - nezakonita uporaba - smrt najemnika - odhod roditelja v drugo državo - položaj otroka - dodelitev otroka - pravica skleniti najemno pogodboOdhod matere z bivšo JLA v drugo državo je takrat za petletno toženčevo hčerko pomenil trajnejšo prekinitev stikov z materjo, kar je bilo zanjo primerljivo z materino smrtjo. Zato je njen položaj v zvezi s stanovanjem, v katerem je dejansko živela, primerljiv s položajem otroka kot ožjega družinskega člana po smrti najemnika v smislu 56. člena SZ. Po materinem odhodu je v skladu s prvim odstavkom 56. člena SZ toženčeva hči pridobila pravico skleniti najemno pogodbo s tožnico, njen zakoniti zastopnik pa je bil toženec. Materialnopravno pravilni so torej razlogi obeh sodišč, da toženec kot otrokov ožji družinski član svojo pravico uporabljati sporno stanovanje izvaja iz otrokove pravice, kar hkrati pomeni, da ni podana situacija nezakonite uporabe stanovanja iz 58. člena SZ.
Sodba in sklep II Ips 215/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.04.2006ničnost darilne pogodbe - neupravičena pridobitev - lastninski delež na nepremičnini - prodaja tujega deleža na nepremični - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica terjati izpolnitev obveznostiDo neupravičene pridobitve oziroma do prikrajšanja ni prišlo, dokler je imel tožnik skupno-lastninski delež na sporni nepremičnini, ki je bila v celoti podarjena hčerki. Ko pa je ta prodala nepremičnino tretjim, s tem pa tudi naknadno ugotovljeni tožnikov 34 % delež, je postala neupravičeno obogatena za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožniku. Ker pa je bil tožnikov 34 % delež sporne nepremičnine sodno ugotovljen šele po opravljeni prodaji nepremičnine, je tožnik šele s pravnomočnostjo sodbe pridobil pravico terjati nadomestitev dosežene koristi. Takrat je šele postal znan obseg tožnikovega prikrajšanja, saj so bili šele tedaj na razpolago vsi elementi, na podlagi katerih se je lahko izračunala višina zahtevka za nadomestitev vrednosti dosežene koristi.
Sodba II Ips 829/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločbaPredhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
Sklep I R 5/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2006spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe - izvršba na nepremičnine - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev pristojnostiZa odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je pristojno sodišče, ki je odločilo o izvršilnem predlogu.
Sodba in sklep II Ips 130/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus revizijskih razlogovKer revidentka pritožbenemu sodišču ne očita izvirnosti pri ugotavljanju oziroma dopolnjevanju dejanskega stanja, pač pa (poleg nejasnosti in protislovnosti razlogov izpodbijane sodbe) le pavšalno navaja, da je sodišče "bilo ves postopek pristransko in je tožnici kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja", z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more uspeti.
Sodba II Ips 325/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.02.2005zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznikaZavarovanec avtomobilsko kasko zavarovanja kljub alkoholiziranosti ob nastanku škodnega primera ne izgubi zavarovalnih pravic, če je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega alkoholiziranost ni mogla vplivati na nastanek škode v smislu zavarovalne pogodbe.
Sklep I R 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.01.2005spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnostNiti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
Sklep II Ips 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2004dovoljenost revizije - materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeNa strani tožeče stranke gre za materialno sosporništvo. Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako je treba vrednost spornega predmeta presojati po zahtevku vsakega izmed tožnikov posebej, ne pa skupno.
Sodba II Ips 286/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2004dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - posredno sklepanje sodišča o zmožnostih preživninskega zavezanca - obseg zavezančevih izdatkov - dokazno bremeNi mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da bi moralo sodišče konkretno in bolj določno ugotoviti tožnikovo manjšo preživninsko zmožnost, ne pa le s posrednim sklepanjem. Po prepričanju revizijskega senata se je moralo sodišče zateči k takšnemu sklepanju, ker tožnik ni predložil aktualne dohodninske odločbe oziroma, če v času zadnjega naroka za glavno obravnavo ta še ni bila izdana, zadnje davčne prijave. Na njem kot tožniku je bilo dokazno breme listinsko izkazati svoje (nižje) dohodke. Sicer pa v takšni situaciji sklepanje o dohodkih po trošenju zavezanca ni v nasprotju z ugotavljanjem pravega dejanskega stanja.
Sklep II Ips 510/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.02.2004dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženjaZa postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ZNP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena.
Sklep II Ips 66/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2004družbena pogodba (societas) - prenehanje družbe civilnega prava - izstop družbenika - posledice prenehanja družbe - delitev skupnega premoženja - neupravičena pridobitev - subsidiarna narava pravil o neupravičeni pridobitvi - pogodbeno pravoPravna pravila v družbeni pogodbi ne dopuščajo uporabe določb o neupravičeni obogatitvi. Ko družba preneha (tudi z izstopom enega izmed dveh družbenikov, kot v obravnavanem primeru - pride do delitve njenega premoženja, torej kakor pri delitvi skupnega premoženja. Pravna pravila ne omogočajo, da sme družbenik izstopiti iz družbe in zahtevati vrnitev oziroma poplačilo tistega, kar je v družbo vložil. Pravila o družbi civilnega prava ne izključujejo možnosti delitve premoženja tako, da družbenik plača družbeniku, ki je izstopil, nek znesek, pri čemer pa gre še vedno za delitev premoženja, ne pa samo za (iz)plačilo tistega, kar je kakšen družbenik vložil v družbo.
Sodba in sklep II Ips 79/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2003dovoljenost revizije - sprememba tožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - učinki razdrte pogodbe - zastaranjePritožbeno sodišče ni odločalo o sodbi sodišča prve stopnje z dne 09.05.2000 o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka, ker je ta sodba postala pravnomočna po izteku pritožbenega roka, saj tožnik proti tej sodbi prve stopnje ni vložil pritožbe. Njegov revizijski predlog za tako spremembo, da se ugodi njegovemu primarnemu tožbenemu zahtevku, je torej naperjen zoper sodbo, zoper katero po zakonu revizije ni mogoče vložiti. Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega procesno pomeni spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Čeprav sta glavni in podrejeni tožbeni zahtevek v določeni odvisnosti, ker sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Za samostojno naravo podrejenega tožbenega zahtevka govori tudi dejstvo, da lahko tožnik podrejeni tožbeni zahtevek uveljavlja samostojno kot glavni zahtevek v posebni...
Sodba II Ips 332/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.04.2003povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - odstranitev vzglavnika v avtomobilu - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti1. Eno temeljnih načel odškodninskega prava je, da mora tudi oškodovanec ravnati tako, da je škoda čim manjša. Vsak mora namreč v prvi vrsti skrbeti tudi za svojo varnost in torej za to, da mu ne nastane škoda. Odškodnine za tisti del škode, ki je posledica oškodovančeve opustitve ukrepov za lastno varnost, ni mogoče naprtiti toženi stranki. Tožnica bi z uporabo tako opremljenega vozila, da bi imelo na voznikovem sedežu ustrezen nameščen vzglavnik, zmanjšala obseg škode. Zato mora tisti del škode, ki je posledica njene opustitve, na podlagi prvega odstavka 192. člena ZOR trpeti sama. 2. Prisoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sklep I R 130/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2003določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvršilni postopek - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjemV izvršilnem postopku zgolj sorodstvene vezi med strankami in sodnim osebjem še niso razlog za prenos pristojnosti.
Sklep II Ips 450/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2001dovoljenost revizije v sporih o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zvišanje preživnineDovoljenost revizije v sporih o preživljanju samo tedaj ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Tožbeni zahtevek za plačevanje (zvišane) preživnine je denarni zahtevek, ki se nanaša na ponavljajoče se bodoče dajatve. Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je zato treba uporabiti 40. člen ZPP.
Sklep II Ips 504/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2001zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščina brez dedičev - kaduciteta - izročitev zapuščine občiniObčine so do sprejema novega zakona o dedovanju edine upravičenke za prevzem zapuščine brez dedičev. Ukinitev družbene lastnine nima vpliva na njihovo pravno osebnost in na sposobnost pridobivanja premoženja vseh vrst.
Sklep II Ips 42/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.03.2001revizija - dovoljenost revizije - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku34. člen ZNP vsebuje splošno določbo, ki v nepravdnem postopku izključuje revizijo kot izredno pravno sredstvo.
Sodba II Ips 419/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.03.2001pravilo sočasne izpolnitve - vzajemne obveznosti - cena za odstrel divjadi - izročitev trofejeLovska družina se sme z lovskim gostom prosto dogovoriti za ceno uplenjene divjadi.

Izberi vse|Izvozi izbrane