Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8467cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 55/2002Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.10.2002stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ločitvene pravice - naklanjanje ugodnosti upnikom - zavarovanje terjatev - sklenitev zastavne pogodbeStranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
Sklep III Ips 37/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.04.2001pravna narava prisilne poravnave - valorizacija terjatev - dogovor o valutni klavzuliDolžnik in upniki lahko vključijo v prisilno poravnavo dogovor, da bo dolžnik svoje obveznosti iz prisilne poravnave poravnal valorizirane na dan plačila, z uporabo valutne klavzule.
Sodba III Ips 10/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.08.2000izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - posledice začetka stečajnega postopka - izpodbojna tožba - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - objektivna sprememba tožbePravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj. Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
Sklep III Ips 54/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2000prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanjPo prodaji, s katero je sodišče prodalo stečajnega dolžnika kot pravno osebo, ostane stečajni dolžnik ista pravna oseba kot pred prodajo. S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe izgubi (sedaj bivši) stečajni dolžnik sposobnost (še nadalje) biti stranka v sporih, ki zadevajo izključno stečajno maso, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Na stečajno maso preide tudi aktivna legitimacija izpodbijati pravna dejanja stečajnega dolžnika po določbah ZPPSL.
Sklep III Ips 46/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.05.2000zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
Sklep III Ips 188/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.05.2000zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
Sodba III Ips 81/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek01.04.1999lastninjenje in privatizacija stanovanj - izjeme od obveznosti lastnika prodati stanovanje - stanovanja, ki so prešla v stečajno maso po uveljavitvi SZ - - odvajanje dela kupnine Stanovanjskemu skladu RS - prodaja stečajnega dolžnikaDružbena stanovanja, ki so prišla v stečajno maso so to ostala do uveljavitve SZ. Z dnem uveljavitve SZ se je njihov lastninski status spremenil, imetniki stanovanjske pravice pa so pridobili le pravico do odkupa stanovanja. Ta pravica, na strani lastnika pa dolžnost prodaje, je ostala tudi potem, ko je bil stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba.
Sodba III Ips 1/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.01.1999ločitvena pravica - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg prenehanja ločitvene praviceV primeru prodaje stečajnega dolžnika ostane ločitvena pravica v veljavi, vendar pa preneha v tistem obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljnjem stečajnem postopku proti stečajni masi.
Sodba in sklep III Ips 130/98, III Ips 132/98Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.12.1998zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnostiZa obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama. Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL. Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.
Sodba III Ips 39/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek04.06.1997prodaja stanovanj - stanovanjski sklad1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec. 2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.
Sodba III Ips 42/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.06.1996delovna skupnost - prenehanje - pravno nasledstvoZZD ni poznal prenehanja delovne skupnosti s preoblikovanjem v drug subjekt pravic in obveznosti, ki bi bil pravni naslednik prejšnjega. Poznal je samo ustanovitev (nove) delovne skupnosti in njeno prenehanje.
Sklep III Ips 227/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009dovoljenost revizije zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe - zavrženje revizijeRevizija ni dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sklep III Ips 188/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki z različno podlago - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeKer imajo zahtevki tožeče stranke različne dejanske podlage (ločena nakazila različnim upnikom tožene stranke), je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Sklep III Ips 220/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009pravočasnost revizije - zavrženje revizijeRevizija stranke je prepozna.
Sodba III Ips 186/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.02.2009podjemna pogodba - razdrtje pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve - stvarne napake - skrite napake - odškodninska odgovornost - dokazno bremeIzvršeno delo, katerega predmet je izdelava (ali predelava) določene stvari, je obremenjeno s stvarno napako, če le-ta obstoji ob prevzemu stvari (arg. prvi odstavek 478. člena v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena ZOR). Podjemnik odgovarja tudi za skrite napake, ki se pokažejo po prevzemu stvari (prvi odstavek 615. člena ZOR). Ker gre pri stvarnih napakah za nepravilno izpolnitev, je podana podjemnikova odgovornost za skrito napako le, če je vzrok za skrito napako obstajal že ob izpolnitvi pogodbene obveznosti.
Sklep III Ips 122/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009dvostranska pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet obveznostiSodišči prve in druge stopnje nista presojali ugovora neizpolnitve pogodbene obveznosti tožeče stranke in tako nista ugotavljali, ali je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz aneksa in toženi stranki zagotovila v pogodbeno določenem obdobju fiksni zakup dogovorjenih zmogljivosti. Ker pa bi bil tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja izpolnitev obveznosti tožene stranke iz aneksa (ob predpostavki, da aneks še velja), lahko utemeljen le, če je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost iz aneksa, je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega (avtonomnega) prava, na katerega smiselno pravilno opozarja vlagatelj revizije.
Sklep III Ips 126/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - različna dejanska podlaga - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeKer se vtoževani stroški nanašajo na vzdrževanje štirih različnih cestnih križanj z železniško progo, imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije je zato odločilna vrednost vsakega od njih posebej.
Sklep in sodba III Ips 64/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.12.2008dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbePri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe. Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna. Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
Sklep III Ips 201/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.02.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeKer vrednost spornega predmeta ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
Sklep III Ips 165/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.10.2008dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo - revizija zoper sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePostopek je tekel zaradi ničnosti pogodbe (in posledičnega izbrisa lastninske pravice tožene stranke ter vzpostavitve lastninske pravice tožeče stranke v zemljiški knjigi). Pravdni stranki sta bili gospodarska družba in država. Zato se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, za vrednost spornega predmeta pa se vzame tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi

Izberi vse|Izvozi izbrane