Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8467cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MDA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 22/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.09.2009dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitostiNamen zahteve za varstvo zakonitosti je drugačen od revizije, saj je zahteva za varstvo zakonitosti namenjena varstvu javnega interesa po poenotenju sodne prakse, kljub temu pa je vložena v posamični zadevi s predlogom za spremembo ali razveljavitev pravnomočne sodbe ali sklepa, kar je namen vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni interes za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v 374. členu ZPP, ki se uporablja na podlagi 391. člena ZPP tudi za zahtevo za varstvo podan v tistih primerih, ko poseg Vrhovnega sodišča lahko privede do drugačne odločitve odločitve v zadevi.
Sklep II Ips 446/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.08.2009rok za vložitev revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika – zavrženje revizijeKer lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, ko ima sama ali njen zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kot v obravnavanem primeru, ni dvoma, da vložitve revizije pri nepristojnem sodišču ne moremo pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Hkrati tudi ni dvoma, da očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
Sklep VIII Ips 166/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2009revizija – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeKer gre za individualni delovni spor, v katerem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR, oziroma ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena že na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1, bi bila revizija lahko dovoljena le v primeru, če bi jo sodišče dopustilo. Do tega bi lahko prišlo le na predlog stranke, o katerem bi odločal senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča (367.a do 367.c člena ZPP). Tega predloga (na Vrhovno sodišče) tožnica ni vložila.
Sklep X Ips 1377/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.04.2009dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – dodelitev carinskih kvot za uvoz blagaKer je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi tožeči stranki z izpodbijano odločbo dodeljena določena kvota za uvoz blaga iz Republike Hrvaške za leto 2003, tožeča stranka za revizijo v letu 2009 nima več pravnega interesa, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko tožeči stranki dodeljena kvota za uvoz blaga za nazaj, namreč ne obstoji.
Sodba IV Ips 17/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.06.2009bistvena kršitev določb postopka - razlogi sodbe - odločba višjega sodišča - presoja navedb pritožbe - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - odpravljen plačilni nalogV postopku po 202.a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne.
Sodba I Ips 7/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.06.2009bistve ne kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - svoboda komuniciranja - nadzor telekomunikacijskega prometa - prometni podatki - podatki o klicih po baznih postajah – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankcijiPoseg v posameznikovo svobodo komuniciranja je dovoljen, če je poseg določen v zakonu, če ga s svojo odločbo dovoli sodišče, če je čas izvajanja posega določno časovno omejen in če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
Sodba in sklep II Ips 41/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2009povrnitev nepremoženjske škode – nesreča pri delu – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – višina denarne odškodnine in trajanje sodnega postopkaPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 65/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.04.2009povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodninePresoja višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 136/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2009dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti podrednega zahtevka – zavrženje revizijeS tem, ko sta toženca v nasprotni tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta, je sledeč ustaljenemu stališču sodne prakse opredeljena le vrednost primarnega zahtevka, vrednost spornega predmeta glede podrednega zahtevka pa je ostala neopredeljena in zato revizija zoper odločitev o tem zahtevku ni dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 895/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.04.2009zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic – povračilo izplačane odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije – kasko avtomobilsko zavarovanje – povračilo izplačane zavarovalnine – subrogacija – zastaranje terjatveNiti prvi odstavek 939. člena ZOR niti kakšna druga določba ne določa, da bi se terjatev po prehodu na zavarovalnico kakorkoli spremenila, kar pomeni, da terjatev preide z vsemi lastnostmi, kot jih je imela v trenutku prehoda. To velja tudi za morebitno zastaranje terjatve. Vsakršen dvom o začetku teka zastaralnega roka odpravlja šesti odstavek 380. člena ZOR. Določba jasno pove, da začne teči zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega, takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku.
Sodba II Ips 1197/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2009povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – valorizacija delnega plačilaOdmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba in sklep III Ips 86/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.04.2009zastaranje – anuitetaZa presojo o ugovoru zastaranja je treba uporabiti drugi odstavek 372. člena ZOR, ki za zastaranje anuitet določa triletni zastaralni rok.
Sklep III Ips 152/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2009dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zahtevki z različno dejansko podlago in pravno podlago – zavrženje revizijeZahtevki se nanašajo na več stavb in na več obračunskih obdobij (mesecev) ter temeljijo na dveh pravnih podlagah. Zato je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Sodba III Ips 130/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.08.2007inominatna pogodba - okvirna pogodba o delu - razlaga pogodbeSporni dogovor predstavlja v poslovni praksi pogosto in avtonomno izoblikovano (inominatno) pogodbo, poznano kot okvirno pogodbo, ki v svojih osnovnih značilnostih temelji na pogodbi o delu. Obravnavana pogodba ima namreč bistvene elemente za njeno praktično izvajanje. Na njeni podlagi bi se lahko sklepale posamične (mesečne) pogodbe o delu, za točno določene modele, količine in vrste izdelkov, s točno določenimi roki izdelave in cenami dela. Obravnavana okvirna pogodba predstavlja podlago za sklenitev konkretnih pogodb o delu, pogodb o mesečnih konfekcijskih storitvah.
Sodba in sklep III Ips 118/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.08.2006vročanje - vročilnica - dokazno breme - vročitev pravni osebi - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski sporVročilnica je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. Dokaz nasprotnega je dopusten. Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.
Sklep III R 4/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.02.2006spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, ki ni udeleženo v sporu - pristojnost sodišča po kraju nahajališča stvari - izvršba na podlagi verodostojne listineKer ZIZ ne določa krajevne pristojnosti sodišča za izvršbo na temelju verodostojne listine, se ta ravna po predlaganem predmetu izvršbe.
Sodba III Ips 141/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.09.2006izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neobičajen način izpolnitve terjatve - verižni pobot (kompenzacija)Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
Sodba III Ips 88/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.10.2005stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zastavna pogodba - vrnitev danega - nemožnost izpolnitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - delnice - premoženjskopravni zahtevek - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - spori, ki so posledica stečajnega postopka - uporaba ZPPSL 1993 ali ZPPSLMorebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR). 355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti. Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
Sodba III Ips 21/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.03.2005stečajni postopek -izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitveno (izpodbojno) dejanje - posojilo, ki mu sledi pobotPri celotni transakciji je šlo materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je bilo treba obravnavati kot eno izpodbojno dejanje, po določbah ZPPSL. Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila.
Sodba in sklep III Ips 80/2002Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.02.2003stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na ugotovitev ničnosti - izpodbijanje prodajne pogodbe - dovoljenost revizije - pravni interes - zavrženje revizijeKer je imela tožeča stranka na razpolago oblikovalni zahtevek, nima pravne koristi od ugotovitvenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je narobe uporabilo 181. člen ZPP, ko je zahtevek v tem delu meritorno obravnavalo, namesto da bi tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo. Revizijsko sodišče te kršitve ne more sankcionirati, saj gre za kršitev relativnega značaja. Vendar je moralo revizijsko sodišče pri ugotavljanju, ali obstajajo procesne predpostavke za vložitev revizije, upoštevati dejstvo, da se izpodbija sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek, od katerega tožeča stranka ne more imeti nobene pravne koristi. Če je pogodba kot pravno dejanje izpodbita tako, da proti stečajni masi nima pravnega učinka, se za vračanje uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega. Podobno pravilo glede vrnitve neupravičeno pridobljenega velja tudi v primeru ničnosti pogodbe.

Izberi vse|Izvozi izbrane