<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep I R 176/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.176.2019

Evidenčna številka:VS00030380
Datum odločbe:28.11.2019
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu

Jedro

Življenjski primer, iz katerega izvira obravnavana odškodninska zadeva, je kazenski postopek v zadevi A. Ta se je (ob veliki medijski pozornosti) odvijal na treh stopnjah sojenja v sodni zgradbi, v kateri naj bi sedaj potekala še odškodninska pravda. Predmet dokaznega postopka bi glede na tožbeno trditveno podlago utegnili biti očitki o naklepnem škodljivem ravnanju nekaterih tožencev. Ti toženci so sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče.

Navedene okoliščine tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljujejo prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku odškodninskopravna zadeva III P 63/2018.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predložilo vlogo tožeče stranke za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu trdi, da sta med toženci tudi dva sodnika Vrhovnega sodišča, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani in nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vsa sodišča so v Ljubljani in se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče. Tožeča stranka zatrjuje, da so navedeni sodniki škodo povzročili namenoma. Iz tega razloga je izpolnjen najmanj objektivni kriterij nepristranskosti. Sodniki Okrožnega, Višjega in Vrhovnega sodišča so v isti zgradbi, se dnevno srečujejo, pogovarjajo, družijo tudi v jedilnici sodišča. Zato je podan najmanj dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tožnik se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS I R 1/2019, kjer je bilo njegovemu predlogu za prenos pristojnosti ugodeno iz podobnih razlogov.

3. Prva toženka je podala vlogo, v kateri navaja, da v spisu ni dokazov o tem, da naj bi sodniki škodo povzročili namenoma. Gre zgolj za trditev tožeče stranke in dokazne predloge. Dalje trdi, da se sodniki različnih sodišč v Republiki Sloveniji med seboj poznajo in srečujejo. Navsezadnje se to dogaja na izobraževanjih, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju. Predlaga, naj „populističnim prijemom tožeče stranke Vrhovno sodišče ne pokloni vere“. Gre le za enega izmed prijemov političnega marketinga tožeče stranke. Razlogi, ki jih navaja, se nujno raztezajo tudi na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, a prenosa krajevne pristojnosti glede Vrhovnega sodišča tožeča stranka že po naravi stvari ne more predlagati.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

6. „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča.

7. Okoliščina, da je stranka postopka sodnik sodišča, ki se nahaja v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, je bila v sodni praksi Vrhovnega sodišča že večkrat pripoznana kot dejstvo, ki utemeljuje prenos pristojnosti zaradi varovanja videza nepristranskosti.1 Tak pravni sklep sicer ni nujen2, marveč je odvisen še od drugih okoliščin, ki s tem dejstvom sovpadajo v konkretnem primeru

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi podanih več takšnih okoliščin. Življenjski primer, iz katerega izvira obravnavana odškodninska zadeva, je namreč kazenski postopek v zadevi A. Ta se je (ob veliki medijski pozornosti) odvijal na treh stopnjah sojenja v sodni zgradbi, v kateri naj bi sedaj potekala še odškodninska pravda. Predmet dokaznega postopka bi glede na tožbeno trditveno podlago utegnili biti očitki o naklepnem škodljivem ravnanju nekaterih tožencev. Ti toženci so sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče.

9. Navedene okoliščine tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljujejo prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti. Teza prve toženke, da gre za predlog, ki je motiviran z razlogi političnega marketinga, ne predstavlja pravnega protiargumenta v luči pravila iz 67. člena ZPP.

10. Trditev, da se sodniki v Republiki Sloveniji, ki je sorazmerno majhna, med seboj poznajo ter srečujejo na raznih izobraževalnih dogodkih ter da tudi prenos pristojnosti Vrhovnega sodišča ni mogoč, je sicer točna. Ta neizogibna okoliščina je lahko pravno upoštevna, vendar pa, kot je zapisalo Ustavno sodišče v odločbi Up-217/15 (točka 22), to v nobenem primeru ne more upravičiti odstopa od temeljnih procesnih jamstev, ki jih zahteva pošten postopek. Kolikor položaj omogoča, je sodišče dolžno varovati videz nepristranskosti.

11. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.

-------------------------------
1 Zadnji tak primer je sklep I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019.
2 Glej npr. sklep I R 115/2019 z dne 26. 9. 2019, kjer predlogu za prenos pristojnosti ni bilo ugodeno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67
Datum zadnje spremembe:
21.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0OTA5
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*