<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 353/2016
ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.353.2016

Evidenčna številka:VS0018828
Datum odločbe:26.01.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSM I Cp 210/2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Janez Vlaj
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - izbrisani - odškodnina - višina odškodnine - omejitev odškodnine - zastaranje

Jedro

Revizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj:

- ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila;

- presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih dveh pravnih vprašanj:

- ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila;

- presoje revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v luči določbe 11. člena ZPŠOIRSP.

Obrazložitev

1. Pokojni A. T., katerega dedinja je sedanja tožnica, je oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. V tej pravdi je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine za materialno in nematerialno škodo, ki je bila bodisi posredna bodisi neposredna posledica njegovega upravnopravnega statusa.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tistemu delu odškodninskih zahtevkov, ki se nanašajo na nastalo premoženjsko škodo. Ta mu je nastala zato, ker je utrpel izgubo na dohodku v času med 21. 4. 1997 in 21. 6. 2001. Država naj bi ravnala protipravno, ker je zavrnila izdajo osebnega delovnega dovoljenja na podlagi Zakona o zaposlovanju tujcev iz leta 1992, ki ni določal prehodnega režima za tujce, državljane bivše SFRJ. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki prisodilo 17.213,31 EUR z obrestmi, kot so razvidne iz prvega odstavka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

3. Pritožbeno sodišče je, ko je prvič odločalo o pritožbah zoper sodbo sodišča prve stopnje, le to spremenilo in zahtevek v celoti zavrnilo. Zoper navedeno odločbo je bila vložena revizija, ki jo je Vrhovno sodišče s sodbo II Ips 70/2010 z dne 8. 11. 2012 zavrnilo. Ustavno sodišče je z odločbo Up-130/13 z dne 16. 2. 2016 razveljavilo tako sodbo Vrhovnega kot višjega sodišča ter slednjemu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Izpodbijana odločba pritožbenega sodišča je bila izdana ob ponovnem odločanju. Z njo je pritožbeno sodišče, v delu, ki je sedaj še relevanten, pritožbi tožene stranke le delno ugodilo ter zmanjšalo obrestno obveznost tožene stranke. Odločitev glede obveznosti o plačilu glavnice v višini 17.213,31 EUR pa je potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije glede naslednjih dveh vprašanj:

- ali je v konkretnem primeru ob pravilni uporabi materialnega prava glede višine odškodnine potrebno upoštevati določbe 12. člena ZPŠOIRSP o omejitvi odškodnine in določbe 13. člena o rokih plačila in ugotoviti vse predpostavke odškodninske odgovornosti po ZOR oz. OZ, na katere odkazuje 11. člen ZPŠOIRSP;

- ali so podane vse predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke in ali je utemeljen ugovor zastaranja odškodninske terjatve.

5. Predlagateljica trdi, da glede na razloge izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, saj ob tem, da je zadevo presojalo kot odškodnino zaradi izbrisa, ni uporabilo določb ZPŠOIRSP. Sodišču hkrati očita, da iz obrazložitve ni jasno razvidno, katero dejanje države oziroma njenega organa je bilo protipravno. Po stališču tožene stranke v konkretnem primeru ni pravilna odločitev sodišča glede zastaranja, saj ne gre za odškodnino zaradi izbrisa, temveč za odškodnino zaradi zavrnitve izdaje delovnega dovoljenja. Tu pa je bila tožniku škoda znana vse od prejema zavrnitve delovnega dovoljenja na prvi stopnji, najkasneje pa 5. 6. 1998, ob objavi odločbe Ustavnega sodišča z dne 7. 5. 1998, s katero je bil delno razveljavljen 23. člen ZZT.

6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenih pravnih vprašanj izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.


Zveza:

OZ člen 131. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
Datum zadnje spremembe:
22.03.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA0MzU5
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*