<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba III Ips 234/2008
ECLI:SI:VSRS:2010:III.IPS.234.2008

Evidenčna številka:VS4001520
Datum odločbe:18.05.2010
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 604/2007
Senat:
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnave

Jedro

Osrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS, je bil 4. 6. 2003 nad tožnico začet postopek prisilne poravnave. Pred tem, 21. 5. 2002, je bil na prvotoženkin predlog izdan sklep o izvršbi, med drugim s predlaganim rubežem (in, kot je razumeti, prenosom) tožničinih sredstev na njenih računih pri bankah, vključno pri drugi toženki. Ta (drugi) sklep je 8. 10. 2003 postal pravnomočen. Takó izvrševano terjatev je prva toženka prijavila v postopku prisilne poravnave. Kot je še bilo ugotovljeno v dosedanjem sojenju, je 4. 12. 2003 tožničin prisilni upravitelj drugi toženki poslal sklep predsednika poravnalnega senata o načinu izplačil z zadevnega tožničinega transakcijskega računa. Druga toženka je bila o začetku postopka prisilne poravnave seznanjena tudi z dopisom sodišča, ki je ta postopek vodilo, s 3. 12. 2003. Ne glede na to je 22. 12. 2003 zadržala sredstva na navedenem računu v višini 18,634.026,00 SIT (zdaj 77.758,41 EUR) in z njimi poplačala prvotoženkino terjatev do tožnice.

2. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, razsodilo, da je druga toženka tožnici solidarno s prvo toženko dolžna plačati odškodnino v znesku 18,634.026,00 SIT z obrestmi. Odškodninsko odgovornost druge toženke je utemeljilo z njenim nespoštovanjem določb 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/1993 s spr.; ZPPSL) o prekinitvi postopka izvršbe. Te naj bi bila kršila z izvršitvijo sklepa o izvršbi. Obrambo druge toženke, da naj ne bi morala presojati utemeljenosti tega sklepa in da naj bi lahko le sodišče odločalo o prekinitvi postopka, je zavrnilo, ker naj bi prekinitev nastopila po sili zakona.

3. To sodbo je sodišče druge stopnje glede druge toženke spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Ker sklep o prekinitvi izda sodišče, naj bi druga toženka ne smela presojati, ali so procesna dejanja, ki jih je sodišče opravilo med prekinitvijo postopka, morda brez pravnega učinka. Sicer naj bi se izpostavila odškodninski odgovornosti po 147. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spr.; ZIZ).

4. Zoper odločbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo.

5. Druga toženka na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999–45/08), uveljavljene 1. 10. 2008, v skladu z drugim odstavkom 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, št. 45/2008) na odločanje o reviziji ne vplivajo, ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana še pred tem datumom.

8. Po podatkih Poslovnega registra je bil 2. 2. 2009 izdan sklep o začetku stečajnega postopka nad revidentko. Postopek je zato prekinjen (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), a ta prekinitev ni bila ovira za postopek z revizijo, v katerem je bilo treba le še izdati to odločbo (drugi odstavek 207. člena ZPP).

Neutemeljenost revizije

9. Revizijsko sodišče se ne strinja z apriornostjo stališča drugostopenjskega sodišča, da naj bi druga toženka v nobenem primeru ne smela presojati, ali so procesna dejanja, ki jih je sodišče opravilo med prekinitvijo postopka, brez pravnega učinka. Splošno namreč velja, da se je vsakdo dolžan izogniti dejanjem, iz katerih lahko drugemu nastane škoda. Ne strinja se niti, kolikor je to mišljeno absolutno, s tem, da organizacija za plačilni promet z upoštevanjem začetka postopka prisilne poravnave odškodninsko odgovarja. Čeprav namreč določbe prvega do tretjega odstavka 134. člena ZIZ, na katerih smiselno uporabo pri presoji odgovornosti organizacij za plačilni promet za opuščeni rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov napotuje prvi odstavek 147. člena ZIZ, ekskulpacijskih razlogov ne urejajo, pa to ne pomeni, da takšnih razlogov ni. Za namen te obrazložitve je dovolj nakazati, da njihova vsebina ne more znatno odstopati od razlogov, ki jih za razbremenitev odgovornosti izvajalca plačilnega prometa za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev nalogov določa njihov matični Zakon o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002, s spr.; ZPlaP). V skladu s tretjim odstavkom njegovega 24. člena(1) se ta izvajalec odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga dogodek ali ravnanje nalogodajalca ali koga tretjega, ki je zunaj njegovega poslovanja in njegovega učinka ni mogel niti pričakovati niti se mu izogniti ali ga odvrniti. Očitno je, da je začetek postopka prisilne poravnave nad osebo, ki ima pri njem odprt račun, za izvajalca plačilnega prometa lahko takšen nepričakovani dogodek.(2) Zato ni izključeno, da z ustreznim upoštevanjem začetka postopka prisilne poravnave ne tvega odškodninske odgovornosti.

10. Za to zadevo pa je vendarle osrednje vprašanje, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo.(3) Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo.

11. Prvič, v prejšnji točki te obrazložitve navedena prepoved smiselno ne izhaja, z ozirom na 71. člen ZPPSL, iz četrtega odstavka 109. člena ZPPSL. Določbe tega člena namreč zadevajo plačila, ne pa postopkov izvršbe, urejenih z določbami 111. člena ZPPSL.

12. Drugič, prekinitve izvršbe ZIZ ne ureja, a jo pozna,(4) zato se smiselno uporablja ZPP (15. člen ZIZ). Tako med prekinitvijo izvršbe izvršilno sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, strankina procesna dejanja pa nimajo pravnega učinka proti drugi stranki, preden se postopek ne nadaljuje (drugi in tretji odstavek 207. člena ZPP). Sklep o prekinitvi izda sodišče (drugi odstavek 205. člena ZPP).

13. Pomen določb o prekinitvi izvršbe za položaj druge toženke je odvisen od vloge, ki jo imajo organizacije za plačilni promet (v prvi vrsti banke), kadar sodelujejo pri izvršbi. Njihova glavna dejavnost je namreč opravljanje plačilnega prometa (4. člen ZPlaP), prisilno izvršitev terjatev pa opravljajo sodišča (prvi odstavek 1. člena ZIZ) in izvršilni postopek na prvi stopnji vodi sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ). Neposrednih dejanj izvršbe ne opravlja sodišče, temveč praviloma izvršitelji (prvi odstavek 7. člena ZIZ). Drugače je predpisano za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, pri kateri sodišče s sklepom o izvršbi naloži takšni organizaciji, naj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku (prvi odstavek 138. člena ZIZ).

14. Navedena organizacija je tako v položaju, primerljivem z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev). Primerjava z izvršitelji še dodatno pokaže, da je možnost presojanja vodstva, ki ga izvaja sodišče, zelo zožena. V skladu s tretjim odstavkom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 18/2003) mora namreč izvršitelj opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.(5) Poleg tega opravila organizacij za plačilni promet, ki so urejena v ZIZ, primarno zadevajo dejstva v zvezi s količino sredstev, ne pa drugih dejstev. Če bi se denimo (v nasprotju s 137. členom ZIZ) poseglo na sredstva, izvzeta iz izvršbe, bi se dejstvo, odločilno za izvzetje, lahko uveljavilo z intervencijo sodišča v okviru odprave nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (prvi odstavek 52. člena ZIZ) in ne neposredno pri organizaciji za plačilni promet.

15. Z opravljanjem blokade in izplačila sredstev organizacija za plačilni promet neposredno opravlja prisilno izvršitev terjatve za sodišče. Ker je tej organizaciji namenjena izrazito pomožna vloga, za njeno ravnanje nima nobenega pomena, sama po sebi, njena obveščenost (ali njeno obveščanje s strani tretjih oseb) o dejstvu začetka postopka prisilne obravnave, ki praviloma (drugi odstavek 36. člena ZPPSL), vendar ne vedno (tretji in četrti odstavek istega člena) prekine izvršbo. Odločanje o tem, ali se v posameznem primeru izvršba prekine, presega opravila, ki jih je v izvršbi dolžna ta organizacija opravljati. Enako kot se njene dejavnosti v izvršbi začnejo, ko ji to naloži sodišče s sklepom iz prvega odstavka 138. člena ZIZ, se s sklepom sodišča tudi prekinejo.

16. Izvršilno sodišče mora zagotoviti, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 207. člena ZPP, da zaradi začetka postopka prisilne poravnave ne pridejo do izraza procesna dejanja izvršilnega upnika (glede na opisano vlogo organizacij za plačilni promet je sklep o prekinitvi izvršbe po učinkih konstitutiven).

17. Nenazadnje ni videti, da bi bil imetnik računa (pri organizaciji za plačilni promet, na katerem ta organizacija opravlja neposredna dejanja izvršbe), ki kot insolventni dolžnik predlaga prisilno poravnavo in si prizadeva, da ta uspe, brez možnosti, da spodbudi izvršilno sodišče k izdaji sklepa o prekinitvi postopka izvršbe.

18. Kot je bilo nakazano v 9. točki te obrazložitve, bi organizacija za plačilni promet, ne da bi odškodninsko odgovarjala, glede na prejšnjo točko obrazložitve sicer lahko začasno prenehala z opravljanjem dejanj neposredne izvršbe in blokiranih sredstev začasno ne bi izplačala, če bi se na podlagi dolžnikovega obvestila prepričala, da temu sicer neposredno grozi škoda, ki je sam ne more učinkovito (pravočasno) odvrniti s pozivom izvršilnemu sodišču, naj prekine izvršbo. V tem primeru bi se na izvršilno sodišče smela obrniti sama, izplačilo pa zadržati do prejema nadaljnjih navodil sodišča. Ne iz dosedanjih ugotovitev ne iz tožničinih trditev ne izhaja, da bi bile takšne okoliščine podane.

19. Revidentka je sicer (na)povedala, da uveljavlja „vse razloge po 370. členu ZPP“, a drugih očitkov kot materialnopravnih ni konkretizirala. Ker razlogi, ki jih uveljavlja, niso utemeljeni in ker revizijsko sodišče tudi sicer ni ugotovilo, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, na kar pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zavrnilo, kot to izhaja iz I. točke izreka.

20. Ker revidentka ni uspela, svoje revizijske stroške krije sama (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP – II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Glede na časovno obdobje, ki je del dejanske podlage izpodbijane sodbe, je povzeto zanj aktualno besedilo ZPlaP-UPB1 (Ur. l. RS, št. 45/2003).

Op. št. (2): Sama po sebi na njegova dolžna pričakovanja obvezna objava sklepa o začetku postopka prisilne poravnave v Ur. l. RS ne vpliva. Tudi sklep o začetku stečajnega postopka se objavi enako, pa zato prepoved izvajalcu plačilnega prometa, da še naprej izvršuje plačila z računa stečajnega dolžnika, še ni samodejna, marveč nastopi šele po obvestilu (četrti odstavek 109. člena ZPPSL).

Op. št. (3): Prepoved po novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007). Po novem po začetku postopka prisilne poravnave izvajalec plačilnega prometa ne sme izvršiti nobenega plačila v breme transakcijskega računa insolventnega dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o prisilni izterjavi, tudi če do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev tega plačila, določeni v ZIZ ali zakonu, ki ureja davčni postopek, še ni prejel sklepa izvršilnega sodišča ali davčnega organa o prekinitvi postopka izvršbe po prvem odstavku 132. člena tega zakona.

Op. št. (4): Tudi mimo zadevnih določb ZPPSL, ki posegajo vanj: glej prvi odstavek 37. člena ZIZ.

Op. št. (5): Četrti odstavek tega člena, ki ga je treba razumeti kot izjemo, določa, da izvršitelj, če sam ugotovi, da za izvršitev svojih nalog potrebuje dodatna navodila, pojasnila ali odredbe pristojnega organa, odloži njihovo opravo in svojo zahtevo z vsemi okoliščinami zadeve takoj sporoči pristojnemu organu.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (1993) - ZPPSL - člen 30, 36, 36/1, 36/2
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 147, 147/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 158, 158/4
Datum zadnje spremembe:
26.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ2OTM5