Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba III Ips 21/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 24.11.2009 odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost Ker je toženka odpovedala pogodbo na pogodbeno predpisani način, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožnik ni upravičen do odškodnine za škodo, ki naj bi je imel v posledici te odpovedi. Sodba III Ips 44/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 24.11.2009 pravočasnost dokaznega predloga - prekluzija - utemeljitev opravičila Sodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodba III Ips 119/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 15.12.2009 razlaga pogodbe - vsebina sporazuma o zavarovanju terjatve - posledice začetka stečajnega postopka - višina obrestne mere Materialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe.
Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka. Sodba III Ips 8/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 13.10.2009 zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninskega zahtevka - obsodilna kazenska sodba - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - stroški zdravljenja - pojem oškodovanca - vzročna zveza V okvir besedne zveze „škoda povzročena s kaznivim dejanjem“ iz prvega odstavka 377. člena ZOR se umesti tudi škode, do povrnitve katere je ZZZS upravičen po določbah ZZVZZ (86. in 91. člen ZZVZZ), če je bila poškodba zavarovanca ZZZS povzročena s kaznivim dejanjem. Sklep III Ips 73/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 15.12.2009 dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - denarna terjatev - gospodarski spor - zavrženje revizije Izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije tožeče stranke je v konkretnem primeru tisti del sodbe sodišča druge stopnje, v katerem je tožena stranka uspela v pritožbenem postopku. To je tisti del te sodbe, v katerem je pravnomočno zavrnjen del denarnega tožbenega zahtevka zaradi spremembe dajatvenega dela sodbe sodišča prve stopnje. Sodba III Ips 59/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 09.03.2010 pripojitev družbe - prekoračitev prevzemnega praga - sprememba položaja tožnika na trgu vrednostnih papirjev - odškodninska odgovornost - vzročna zveza V okviru postopka pripojitve pa je bila vrednost delnic družbe J. d. d. opredeljena z menjalnim razmerjem (prim. trditve tožeče stranke, povzete v 9. točki obrazložitve, in 514. člena ZGD-F o reviziji pripojitve), s katerim je soglašala skupščina družbe J. d. d. (515. člen ZGD-F).
Položaj tožeče stranke na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v pogledu imetništva delnic družbe J. d. d. se je tako spremenil zaradi dosežene kapitalske večine pri sprejemanju odločitve o soglasju delničarjev družbe J. d. d. glede pripojitve k toženi stranki (515. člen ZGD-F), ne pa zaradi očitane prekoračitve prevzemnega praga. Ob takšnem izhodišču se izkaže, da je zmotno stališče tožeče stranke, da je podana pravno pomembna vzročna zveza med očitano opustitvijo podati javno ponudbo po ZPre in zatrjevano škodo. Sklep III Ips 102/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.01.2010 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije Ker imata zahtevka tožeče stranke različni dejanski in pravni podlagi, je za presojo dovoljenosti revizije, odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka. Sodba III Ips 61/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 09.03.2010 ničnost pogodbe - posebne predpostavke za veljavnost pogodbe - pravna narava notarskega zapisa - sklenitev pogodbe - dovoljenje in odobritev tretjega - pojem tretjega - vloga občinskega sveta - financiranje občin - zadolževanje občin - veljavnost pogodbe o zadolževanju občine Zapoved iz prvega odstavka 15. člena ZFO je treba razumeti v povezavi s 16. členom ZFO in pri tem upoštevati, da zadolževanje občine lahko izvira tudi iz drugih tipov obligacijskih razmerjih, ne le posojil ali izdaje vrednostnih papirjev. Pomembno je le, da je denarna obveznost občine odložena. To pa na drugi strani pomeni, da je tudi zadolževanje občine, ki izvira iz drugih tipov obligacijskih pogodb, podvrženo omejitvam iz 16. člena ZFO.
Treba je šteti, da v načelu nasprotuje drugemu odstavku 16. člena ZFO tudi pogodba, v kateri je zadolžitev občine opredeljena na način, ki ne omogoča preizkusa, ali bi morala pogodba izpolnjevati predpostavke iz te določbe. Sodba in sklep III Ips 91/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 15.12.2009 prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - delovanje sušilnice za les - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - obvestila o napaki - roki pri popravilu - neizpolnitev v dodatnem roku - vrnitev kupnine - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije O napakah je bil toženec 4. 8. 2001 pravočasno obveščen. Obvestilo je bilo namreč poslano nemudoma (prvi odstavek 482. člena ZOR) in znotraj šestmesečnega roka (drugi odstavek istega člena). Da je ta rok začel teči od popravila 2. 3. 2001, ne pa že od izročitve 1. 2. 2001, je materialnopravno pravilno (483. člen ZOR). Ker je brez uspeha iztekel rok za pravilno izpolnitev, je bilo o obravnavanem zahtevku pravilno razsojeno tudi na podlagi jamčenja (prvi odstavek 490. člena, 491. člen ter drugi in peti odstavek 132.člena ZOR). Sklep III Ips 210/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 14.07.2009 dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - zavrženje revizije Ker gre za dve različni obliki škode, ki se razlikujeta tako glede dejanskih prvin vzročne zveze kot glede dejanskih prvin nastanka škode, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega odškodninskega zahtevka posebej. Sklep III Ips 141/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.01.2010 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizije Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče. Sklep III Ips 222/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 14.07.2009 dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - revizija vložena po zakonitem zastopniku - zavrženje revizije Ker je revizija vložena po takratnem zakonitem zastopniku tožene stranke, ki ni trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit, procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo ni izpolnjena. Sklep III Ips 144/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.01.2010 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - kapitalizirane obresti - gospodarski spor - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizije Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče. Sodba III Ips 124/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.01.2010 družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo. Sklep III Ips 72/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 19.01.2010 dovoljenost revizije - stranka postopka - osebe, ki lahko vložijo pravno sredstvo - zavrženje revizije Revizija ni dovoljena zato, ker njena vložnica ni bila stranka v postopku, iz katerega izvira sklep sodišča druge stopnje. Sodba in sklep III Ips 113/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 09.03.2010 odstop od prodajne pogodbe - učinki razveze pogodbe - vrnitev danega - odškodnina zaradi razveze pogodbe - pobot Stališče o tem, da toženi stranki ni nastala škoda, češ da je isto blago dobila dvakrat plačano, je zmotno zato, ker velja le za primer, da tožena stranka ne bi bila obsojena na vrnitev (nevrnjenega dela) avansa. Čim pa mora vrniti ta del avansa, ji nastane škoda v višini razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje, do katere je upravičena po določbi prvega odstavka 505. člena OZ. Pravdni stranki imata tako ena proti drugi naslednja denarna zahtevka: tožeča stranka proti toženi na vrnitev še nevrnjenega dela avansa, tožena pa proti tožeči na plačilo razlike med pogodbeno ceno in kupnino iz kritne prodaje. Nobene ovire ni, da teh dveh zahtevkov ne bi bilo mogoče pobotati Sodba III Ips 149/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 09.02.2010 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - plačilo pogodbene obveznosti - asignacija izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe - objektivni pogoj izpodbojnosti - izločitev sodnika Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.
Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj plačili z izpodbijanima asignacijama nista bili izvršeni za poplačilo terjatve tožene stranke kot upnice, katere terjatev bi obstajala že pred sklenitvijo asignacijskih pogodb, temveč za plačilo pogodbenih obveznosti. Pri prvem plačilu je sicer šlo za 5 dnevno zamudo pogodbenega roka izpolnitve obveznosti, pri drugem plačilu pa za 6 dnevno zamudo, vendar to ni moglo biti bistveno za drugačno oceno analiziranega pogodbenega razmerja med stečajno dolžnico in nasprotnico izpodbijanja. Sklep III Ips 250/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 15.12.2009 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevki z različno dejansko in pravno podlago - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - gospodarski spor Navedeni zahtevki predstavljajo različne oblike škode. Čeprav naj bi bile vse posledica istega ravnanja tožene stranke, imajo različno dejansko in pravno podlago. To pa pomeni, da je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej. Sklep III Ips 24/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 09.02.2010 dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - izračun spornega deleža - delna ničnost posojilne pogodbe - zavrženje revizije - gospodarski spor Primeren kriterij za opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, bi bilo v obravnavanem primeru razmerje med denarno pogodbeno obveznostjo iz naslova vrnitve posojila po sporni posojilni pogodbi, opredeljeno vključno z ničnimi pogodbenimi klavzulami (100 %; to je znesek 62.581,03 EUR), in razliko med to obveznostjo in pogodbeno obveznostjo tožene stranke po sodbi sodišča druge stopnje. Ta razlika namreč izvira iz delne ničnosti pogodbe, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje; ta razlika pa je prav zato, ker izvira iz izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, primerno izhodišče za opredelitev deleža za izračun vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Sodba III Ips 82/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 27.10.2009 avtorska pravica - odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevanje h kršitvi avtorske pravice - naklep Civilno pravo se pri opredeljevanju udeležbe več oseb pri sopovzročitvi škode opira na pojmovno bolj izdelane kazenskopravne nauke. Ni dvoma, da je [toženka] naročila objavo ne samo članka, pač pa tudi spornih fotografij; vendar pa ni bilo ugotovljeno, da bi jih bila naročila z namenom, da bi bile te objavljene brez tožničine privolitve. Tudi v tožničinih trditvah ni najti konkretnega zatrjevanja toženkinega naklepa, najsi gre za napeljevanje ali za sostorilstvo.
