Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8112cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 14593/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.11.2019bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožnega predloga - zloraba pravice - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - kaznivo dejanje ponarejanje listin - dejanje majhnega pomena - kaznivo dejanje ponarejanja listinGlede na potek postopka in vsebino spremembe obtožbe, ko je bil del očitka obsojencu izpuščen, odsotnost obrazložitve spremembe obsojencu ni onemogočila, da bi se seznanil o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah obtožbe oziroma njene spremembe. Izostanek tožilčeve utemeljitve spremembe obtožnega akta sam po sebi tudi ni odločilen za presojo dopustnosti spremembe obtožnice. Bistveno je, da je sprememba v skladu s pogoji, določeni v 344. členu ZKP, in z merili, izoblikovanimi v (ustavno)sodni praksi. Predhodna ustna sklenitev najemne pogodbe in v postopku ugotovljena dejstva, da so bili v ponarejeni pisni pogodbi navedeni resnični podatki, da iz tega naslova do obsojenca nihče nima nobenih zahtevkov in da bi bil obsojenec glede na premoženjske razmere upravičen do subvencionirane najemnine, če bi vlogi priložil pristne listine, na izpolnitev zakonskih znakov kaznivih dejanj ponarejanja listin ne vplivajo. Listina je namreč ponarejena, če ne izvira od osebe, ki je...
VSRS Sodba XI Ips 17558/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.01.2020odreditev pripora - bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - prestajanje zaporne kazni - odložni rok - obrazložitev utemeljenega suma - pravnomočna obtožnicaNi mogoče pritrditi stališču, da se sme sodišče ob ugotavljanju in obrazlaganju obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, sklicevati na pravnomočnost obtožnice le ob podaljšanju, ne pa tudi ob odreditvi pripora. Okoliščine odločanja sodišča so si v teh dveh situacijah, torej pri odločanju o odreditvi in o podaljšanju pripora, na moč podobne. Odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni nezakonita. Upoštevaje navedeno v nadaljevanju pa tudi ni v nasprotju z URS ali določbami EKČP. Takšna odreditev pripora namreč obtožencu ni v ničemer v škodo, temveč mu je v korist. Sodišče je evidentno (in tudi pravilno) presodilo, da so (v trenutku odločanja) podani in izpolnjeni vsi pogoji za odreditev in uporabo pripora zoper obtoženca. Če bi pripor odredilo brez odložnega roka, bi se ta zoper obtoženca začel tudi nemudoma izvrševati. To pa tudi pomeni, da bi bil obtoženec iz zanj...
VSRS Sodba I Ips 61932/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.10.2019zloraba notranje informacije - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - notranja informacija - razkritje dokumenta javnosti - bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sojenje v navzočnosti - obveščanje strank o seji senata - sodelovanje v drugih postopkih - privilegij zoper samoobtožboDoločba 243. čena KZ je tiha kazenskopravna blanketna norma, ki tacite odkazuje na drug predpis. Presoja, ali ima določena informacija lastnosti notranje informacije, je pridržana sodniku. Ni pomembno, kako je obsojenec notranjo informacijo pridobil, odločilno je, da je s tako informacijo razpolagal. Ni nujno, da notranja informacija izvira iz sfere izdajatelja vrednostnih papirjev, pogoj je le, da se nanaša nanj ali na njegove vrednostne papirje. S tem, ko je sodišče druge stopnje na nejavni pritožbeni seji, na katero ni vabilo obdolženca ter njegovega zagovornika, ocenjevalo izpovedbe prič iz postopka pred sodiščem prve stopnje, je kršilo 445. člen ZKP ter drugo alinejo 29. člena in 25. člen v povezavi z 22. členom Ustave RS. Tako postopanje sodišča je tudi v nasprotju s pravico obdolženca do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Pritožbeno sodišče mora v primerih, ko dejstva primera ponovno...
VSRS Sodba IV Ips 33/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020prekršek - kršitev materialnih določb zakona - lastninska pravica - etažna lastnina - zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi - poseg v skupne dele - poseg v skupne gradbene elemente - enakost pred zakonomZasteklitev balkona je nedvomno poseg, za katerega je potrebno pridobiti soglasje solastnikov večstanovanjske stavbe. Dejstvo, da prekrškovni organi niso obravnavali in kaznovali vseh kršiteljev, pa ne pomeni, da je bila kršiteljici s tem kršena enakost pred zakonom.
VSRS Sodba II Ips 23/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - svoboda izražanja - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - domneva nedolžnosti - čast in dobro ime - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - javni interes - novinarstvo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)Kadar pride do tehtanja pravice do svobode izražanja s pravico do zasebnosti iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo naslednja merila za presojo: a) ali gre za prispevek k razpravi splošnega interesa, b) ali gre za javno osebnost oz. kakšna je njena funkcija, c) njeno predhodno ravnanje, d) način pridobivanja informacij in njihova resničnost, e) vsebina, oblika in posledice objave ter f) resnost izrečenih sankcij (kadar so novinarje zaradi objave doletele kakšne sankcije). Novinarji toženca niso sami prisluškovali tožniku, temveč so prisluhe (ki so bi bili pridobljeni zakonito) dobili iz anonimnega vira. Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek. Ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. V postopku...
Sklep II Ips 1170/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne praksePri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
Sklep Dsp 48/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2009dopuščena revizija - pristojnost sodišča druge stopnje - novela ZPP-D - zavrženje revizijePrvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.
Sklep VIII Ips 186/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2009dovoljenost revizije - denarni zahtevek - razlika v plači - zavrženje revizijeS 1. 10. 2008 so prenehale veljati določbe ZDSS-1 o dopuščeni reviziji (32. člen), zaradi česar Višje delovno in socialno sodišče ni več pristojno za odločanje o tem. O dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče na podlagi določb ZPP (tretji odstavek 367. člena ter 367.a do 367.č členi ZPP) na predlog strank. Tožeča stranka takega predloga ni vložila.
Sodba in sklep III Ips 88/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010začetek stečajnega postopka - razlog za prekinitev postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - zavrženje tožbe - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopkaNi pravilno stališče, da sklep o zavrženju tožbe po drugem odstavku 207. člena ZPP nima učinka. Takšne načelne posledice namreč določba drugega odstavka 207. člena ZPP ne ureja. Sklep o zavrženju tožbe je bil izdan, ko je že odpadel razlog za prekinitev postopka iz 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, s tem pa tudi smisel za prekinitev postopka, ki je v odpravi procesnih ovir za nadaljevanje postopka v določenih procesnih situacijah (prim. prvi odstavek 205. člena ZPP).
Sklep III Ips 98/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpraznitev nepremičnin - imetništvo pravice uporabe - gospodarjenje z nepremičnino do konca denacionalizacijskega postopka - pasivna legitimacija - uporabninaTožeča stranka je bila kot imetnica pravice uporabe in kot denacionalizacijska zavezanka dolžna skrbeti za sporne nepremičnine v času do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa pomeni, da je tožeča stranka tudi upravičena zahtevati njihovo izpraznitev in plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja nepremičnine brez pravnega naslova in brez plačila.
Sodba III Ips 234/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnaveOsrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).
Sodba III Ips 168/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ugotovitev dejanskega stanjaKršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena se nanaša na situacijo, ko se v sodbo netočno prenese (prepiše ali povzame), kar je zapisano v dokaznem gradivu (tako imenovana protispisnost); revidenta pa v utemeljitvi te kršitve opisujeta drugačno situacijo: njuna trditev ne zadeva netočnega prenosa (prepisa ali povzetka) tega, kar naj bi pisalo v tožničini pogodbi o cesiji z nemško družbo, temveč neko specifično vsebino te pogodbe, ki v dosedanjem sojenju ni bila ugotovljena.
Sklep III Ips 121/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - vročanje fizični osebi - sklepčnost tožbeKer je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, četudi njegova utemeljenost ni bila podprta z navedbo ustreznih dejstev v tožbi, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodba III Ips 97/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010prekluzija - pravočasnost dokaznega predloga - poznejša predložitev pravočasno predlaganega dokaza - dokazovanje - fotografije kot dokazZa pravočasnost dokaza s fotografijami ni bilo odločilno, da so bile te predložene (predane, izročene) pozneje kot so bile predlagane. Namen določb 286. člena ZPP je namreč, da se pravočasno zagotovi vse procesno gradivo, potrebno za uspešno izvedbo glavne obravnave na čimmanj narokih. Ta namen pa ne more biti izničen zgolj zaradi predložitve dokazil po naroku, kadar je za izvajanje dokazov že določen nov narok (v tej zadevi je bilo po kritičnem naroku (a) še devet narokov). Zato v tej zadevi ni bilo napačno šteti, da je toženka ravnala v skladu z določbami 286. člena ZPP.
Sklep III Ips 115/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010sodna pristojnost - upravni postopek - upravna stvar - zagotavljanje sredstev za vodno gospodarstvo - vodna povračila - pristojnost za izvajanje postopka uveljavlja obveznosti po ZVUpravni organ tožeče stranke pri izdaji spornih »računov« ni odločal o obveznosti tožene stranke po pravilih upravnega postopka, temveč je le izračunal to obveznost na podlagi relevantnih podatkov in toženo stranko obvestil o njeni denarni obveznosti iz naslova njene zakonske obveznosti plačila vodnega povračila. Ker z izdajo »računa« ni bilo hkrati odločeno že o pravno obvezujoči obveznosti zavezanca, ni šlo za upravno stvar.
Sklep III Ips 9/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - predlog za dopustitev revizije v sami revizijiKer vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP, bi bila revizija tožeče stranke dovoljena le, če bi jo pred tem dopustilo Vrhovno sodišče, česar pa tožeča stranka ni izkazala.
Sodba III Ips 25/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - kreditna pogodbaSklenitev kreditne pogodbe nima za posledico zmanjšanja stečajne mase. To velja tudi za sklenitev pogodb za kredite, s katerimi so se pokrivale stare obveznosti. Takšno spreminjanje obveznosti lahko služi tudi poskusom, da bi si upnik zagotovil ugodnejši položaj, vendar mora za to opraviti še dodatna pravna dejanja, katerih veljavnost je s stališča enakopravnega obravnavanja stečajnih upnikov mogoče presojati samostojno.
Sodba III Ips 134/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010avtonomno materialno pravo - razlaga pogodbe - zapadlost kupnine - opredelitev roka zapadlosti - sprememba roka zapadlosti v korist dolžnika - zavarovanje izpolnitve obveznosti - notarski zapisnik o depozituS spornim notarskim zapisnikom o depozitu je tožeča stranka opredelila (i) ali drugačen rok zapadlosti (ii) ali pa drugačen obseg obveznosti plačila kupnine tožene stranke, kot sta bila dogovorjena v notarskem zapisu prodajne pogodbe. V obeh primerih zato ta izjava volje tožeče stranke, ki je v korist tožene stranke, ne more biti brez vpliva na prvotni dogovor o roku zapadlosti dela obveznosti tožene stranke iz naslova plačila kupnine tožeči stranki.
Sklep III Ips 2/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.03.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dopolnitev revizije - prepozna vloga - zavrženje revizijeVrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker je bil predlog za dopolnitev revizije zavrnjen in ker je vrednost spornega predmeta izpodbijane sodbe prenizek.
Sodba in sklep III Ips 190/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010dovoljenost revizije - krivdna odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna odgovornost - organizacija sejma - višja sila - vzrok za požar - podtaknjen požar - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeOčitka opustitve kot pravno relevantnega vzroka neke škode ni mogoče opredeliti, ne da bi prej definirali obseg dolžnega ravnanja zatrjevanega oškodovalca. O obsegu dolžnega ravnanja zatrjevanega oškodovalca pa ne moremo sklepati iz ravnanja tretjega, ki je neposredni vzrok škode (v obravnavanem primeru tistega, ki je podtaknil požar). Zato o opustitvi dolžnega ravnanja v obravnavanem primeru ni mogoče sklepati zgolj iz dejstva, da je bil požar podtaknjen.

Izberi vse|Izvozi izbrane