Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8467cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zOTk=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep Dsp 83/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.10.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – pritožbena obravnavaSodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
Sodba VIII Ips 59/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.09.2009republiška štipendija – družinski člani – premoženjski cenzusPri ugotavljanju premoženjskega cenzusa je pravno upošteven sestav kandidatove družine ob podaji vloge za štipendijo oziroma ob odločanju o tej vlogi.
Sklep VIII Ips 228/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.09.2009revizija – uveljavitev ZPP-D – zavrženje revizijeDoločba 32. člena ZDSS-1, po kateri je o dopustitvi revizije odločalo sodišče druge stopnje, je z dnem uveljavitve ZPP-D prenehala veljati (131. člen ZPP-D). Sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbah tožene stranke in stranskega intervenienta zato pravilno ni odločilo tudi o dopustitvi revizije. Ker gre za individualni delovni spor, v katerem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR, oziroma ne gre za spor, v katerem bi bila revizija dovoljena že na podlagi določbe 31. člena ZDSS-1, bi bila revizija lahko dovoljena le v primeru, če bi jo sodišče dopustilo.
Sklep Dsp 46/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.09.2009dopustitev revizije – pritožbeni razlogi - ZPP-DKer je bil postopek na prvi stopnji končan dne 12. 3. 2008, je ob odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije pravilno odločilo po določilu 32. člena ZDSS-1. Utemeljenost pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije je bilo zato potrebno presojati po določilih ZDSS-1 in ne določilih ZPP-D (in v tem okviru 367.a členu ZPP-D), za kar se zavzema tožena stranka.
Sklep I Up 130/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.04.2009akt politične diskrecije - razrešitev članov nadzornega sveta Filmskega sklada – pogoji in postopek za imenovanje članov – zavrženje tožbeAkt Vlade o predčasni razrešitvi članov nadzornega sveta Filmskega sklada ni upravni akt, ampak je akt politične diskrecije, ki je Vladi zaupana kot izvajalcu ustanoviteljskih pravic in obveznosti na področju tistega dela kulturne dejavnosti, zaradi katere je bil Filmski sklad ustanovljen.
Sodba II Ips 192/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.08.2009nujni delež – vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pravna narava pogodbe – pogodbena volja strank – odplačnostPravne posledice sklenjene pogodbe, njeni učinki med pogodbenikoma in učinki v dednopravnih razmerjih so odvisni od pravne narave sklenjene pogodbe. Pri presoji slednje pa ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Pri tem je odločilno, kakšen interes sta pogodbenika zasledovala pri sklenitvi pogodbe oziroma kakšen namen sta hotela s pogodbo doseči.
Sodba II Ips 160/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.08.2009razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrezloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem – razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost zatrjevanih postopkovnih kršitev - povrnitev škode – neznano voziloStandard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje. Bistveni pogoj iz določbe 39. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 70/1994), t.j., da je škodo povzročil voznik neznanega motornega vozila, ni izkazan, zato toženka za tožnikovo škodo ne odgovarja.
Sklep II Ips 140/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.07.2009obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – vročitev tožbe s fikcijo vročitve – procesne predpostavke za dovoljenost predloga za obnovo postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje sodne odločbe s fikcijo vročitve – zavrženje predloga za obnovo postopkaPredlog za obnovo postopka se v primeru iz 3. točke 394. člena ZPP vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Če bi začel teči ta rok preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Po navedenih določbah je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil pravdni postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi tak rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je toženec izvedel za možnost vložitve predloga.
Sodba II Ips 5/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2009pogodba o delu – razveza pogodbe – obstoj pogojev za razvezo pogodbe – krivdni razlogi na strani izvajalca – razlogi na strani naročnika – prenehanje pogodbe po volji naročnika – učinek odstopne izjave – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji – uveljavljanje novot v revizijiVzrok za razvezo pogodbe izvira iz toženčeve (naročnikove) sfere, zato je pravilen zaključek sodišč, da je pogodba prenehala po volji toženca (naročnika). Nižji sodišči sta v zvezi s tem pravilno uporabili 926. člen ZOR, ki pravi, da lahko naročnik pogodbo razdre kadarkoli hoče, vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan.
Sodba in sklep II Ips 836/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009trditveno in dokazno breme – nova dejstva in novi dokazi – krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov – skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov – skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva – nesreča pri delu - prekluzija – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeZbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je v domeni strank, zato je prav tožena stranka tista, ki nosi breme, da pred prvim narokom za glavno obravnavo pridobi vse tiste informacije, ki ji omogočajo kakovostno uveljavljanje obrambe.
Sodba II Ips 662/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2009povrnitev nepremoženjske škode – izvensodna poravnava – predmet poravnave – bodoča škoda – poslabšanje zdravstvenega stanja – nova škoda – povrnitev nove škodeTožnikove zdravstvene težave, ki so povezane z obravnavano poškodbo, so obstajale ob sklenitvi druge poravnave, in se po njej nadaljevale, zato ne predstavljajo nenadnih in nepredvidljivih sprememb v smeri poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, zaradi katerih bi tožniku lahko nastala nadaljnja škoda.
Sodba III Ips 153/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2009dogovor o drugačnem načinu prenehanja obveznosti – fakultativna obveznostPogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.
Sklep II Ips 185/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.07.2009dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevki – pravna in dejanska podlaga – zavrženje revizijeEna nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta v sporu z več zahtevki z različno podlago ne zadostuje za dovoljenost revizije, saj ni mogoče ugotoviti, na kateri oziroma katere tožbene zahtevke se nanaša, niti koliko vrednosti odpade na vsakega od uveljavljanih tožbenih zahtevkov.
Sodba in sklep II Ips 549/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa – varnost pri delu – opustitev nadzora – uporaba neustreznega delovnega sredstva (viličarja) - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizijeZ določitvijo odgovornega delavca za varnost pri delu je prvi toženec formalno sicer zadostil zahtevi zakona po določitvi delavca, odgovornega za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovišču, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev (25. člen ZVZD). Ker pa ni poskrbel, da bi bil pooblaščeni delavec M. G. seznanjen s konkretnimi nalogami, se stalni nadzor, ali se delavci med delovnim procesom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporabljajo, dejansko ni izvrševal, niti se niso izvajali konkretni strokovni ukrepi, potrebni za varno in organizirano delo različnih skupin delavcev na terenu. Prvi toženec je s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZVZD, saj je opusti l dolžno izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
Sodba in sklep II Ips 955/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni in podrejeni zahtevek – pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizijeKadar tožnik v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se vrednost tožbenega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sodba in sklep II Ips 966/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.07.2009dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije - poslovna odškodninska odgovornost – neizpolnitev pogodbe – izgubljeni dobiček - pomanjkljiva trditvena podlaga – sklepčnost tožbe - zastaranjeMaterialnopravno pravilna je zavrnitev zahtevka za plačilo 1.700.000 SIT. V tem delu spremenjena tožba ni bila sklepčna, ker tožnik ni navedel, za katero desetletno obdobje v času od 1987 do 2004 uveljavlja odškodnino za izgubljeni zaslužek. To je prvostopenjskemu sodišču onemogočalo presojo o utemeljenih ugovorih zastaranja, zaradi česar ne bi smelo izdati vmesne sodbe.
Sodba in sklep II Ips 84/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009neupravičena pridobitev – ničnost – navidezna pogodba – neveljavna pogodba – pripoznava dolga – vrnitev danega – zastaranje - začetek teka zamudnih obresti – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizijePrva toženka do 31. 12. 1995 ni izpolnila obveznosti plačila 18.000 DEM drugemu tožencu, zato so se takrat dokončno izjalovila vsa pričakovanja tožnikov za pridobitev deležev na nepremičnini, čeprav sta v ta namen izročila prvi toženki 14.500 oziroma 15.000 DEM, pridobljenih s kreditom na podlagi druge pogodbe. Od 1. 1. 1996 dalje bi tožnika lahko zahtevala vrnitev denarja, izročenega v zvezi s podlago, ki se ni uresničila, zato je zastaranje pri obogatitvenem zahtevku začelo teči, ko se je navedenega dne dokončno izjalovilo pričakovanje tožnikov
Sodba II Ips 877/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim – odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu – pojem nevarne stvari – visokotlačna vodna pištola - objektivna in krivdna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca - višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženostiPravna podlaga za toženkino odškodninsko odgovornosto je (v bistvenem delu) v 170. členu ZOR. Delodajalec odgovarja namesto delavca tudi, če je prišlo do škode v zvezi z uporabo nevarne stvari ali pri opravljanju nevarne dejavnosti, torej če je delodajalec imetnik nevarne stvari, ki jo je uporabljal prek delavca, oziroma če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, ki je nevarna, nevarno dejavnost pa je izvajal s pomočjo delavca.
Sodba in sklep II Ips 360/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.09.2009povzročitev škode – nesreča pri delu – delo v premogovniku - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizijeZa nastanek odškodninske obveznosti morajo biti sočasno podane štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke in nastanek premoženjske ali nepremoženjske škode. Ker sta šteli težko fizično delo v prisljenem položaju v rovu za delo s povečano nevarnostjo, sta po 173. členu ZOR domnevali vzročnost, tako da ni bilo potrebe po dokazovanju krivde druge toženke, toda preostale predpostavke bi moral tožnik dokazati. To mu ni uspelo, ker so bile bolečine posledica izbočenja diska zaradi degenerativnih sprememb in ne zaradi preobremenitve pri delu v rovu.
Sodba II Ips 2/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.09.2009hramba – izpolnitev obveznosti – vračilo shranjene stvari – odškodninaGlede na to, da sta sodišči ugotovili, da je toženec neupravičeno odklanjal vrnitev v hrambo danega avtomobila, je utemeljen tožnikov zahtevek za njegovo vračilo ali za plačilo odškodnine. Morda tožnikov karambolirani avtomobil res ni uničen in še vedno obstaja, vendar ni v enakem stanju in se je njegova vrednost sčasoma bistveno spremenila. Zato je tožnik upravičen do odškodnine.

Izberi vse|Izvozi izbrane