Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zOTg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 797/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.03.2002priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunecIz okoliščin selitve tožnikove družine je razvidno, da je bila le-ta zaradi sodelovanja z NOB nasilno pregnana iz svojega doma zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja. Ta pravna podlaga za priznanje statusa je podana šele z uveljavitvijo novele ZZVN-D in na njej je bil tožniku status žrtve vojnega nasilja - begunca že priznan.
Sodba I Up 144/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.06.2001začasna odredba po ZLPPZa zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov je možno upoštevati le predloge, vložene do 7.6.1993. Ta rok, določen v 11. členu ZLPP, je materialni rok in ne procesni rok v zvezi z ZUP, zato zamuda materialnega roka pomeni izgubo pravice. Po poteku tega roka zato ni možno razširjati zahtevka na podlagi 130. člena ZUP.
Sodba I Up 71/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.05.2001pogoji za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni redNevarnost za javni red po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS je podana, če je bil prosilec za sprejem v državljanstvo pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora ali pa dvakrat ali večkrat pogojno.
Sodba I Up 41/98Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.01.2001pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vezanost upravnega organa na zahtevek strankUpravni organ ni dolžan preverjati možnosti pridobitve državljanstva tudi po določbi 4. člena (po rodu) in po določbi 9. člena (z rojstvom) ZDRS, če je tožnik zaprosil za državljanstvo po določbi 10. člena (z naturalizacijo) ZDRS. Upravni organ je vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, tožnik pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji zahtevek spremeni ali dopolni (130. člen ZUP).
Sklep I Up 585/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.10.2000kršitev materialnega prava- poučitev stranke o pravici do vrnitve nadomestnega zemljišča - zahtevek strankeDenacionalizacijski upravičenec, ki mu zaradi zakonitih ovir po ZDen ni mogoče vrniti kmetijskega zemljišča v naravi, mora biti v postopku na prvi stopnji izrecno poučen o pravici do vrnitve nadomestnega zemljišča po 3. odstavku 42. člena ZDen, kajti sicer je podana kršitev materialnega prava.
Sodba I Up 306/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.11.2000vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnega kompleksaČe parcele, ki je bila podržavljena, sedaj ni več v uradnih evidencah, niti v naravi, pač pa je sedaj z drugimi parcelami združena v eno novo parcelo, ki je v funkcionalnem kompleksu, se za vračanje kmetijskih zemljišč iz tega funkcionalnega kompleksa uporabljajo določbe 2. odstavka 27. člena ZDen.
Sodba I Up 495/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.01.2001obnova postopkaPredmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka. Po končanem postopku spremenjeni ali razširjeni zahtevek se ne more uveljavljati v obnovi postopka.
Sodba U 41/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.12.2000denacionalizacija kmetijskih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec - upoštevanje obvezne razlage 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zden, sprejete po izdaji sodbe sodišča prve stopnjeČe je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vrnitev takšnega zemljišča, če upravičencu podržavljenega kmetijskega zemljišča iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Ni pomembno, ali je podržavljeno kmetijsko zemljišče v njegovih sredstvih, ali ne.
Sodba I Up 1135/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.10.2000aktivna legitimacija za vložitev zahteve za vračilo premoženja, ki je bilo podržavljeno po Zakonu o agrarnih skupnostihPravna podlaga za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, je sicer ZDen, vendar še posebej določbe Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Posebna ureditev je tudi v tem, da so v skladu z določbo navedenega zakona aktivno legitimirani za vložitev zahteve za vračilo takega premoženja le člani agrarnih skupnosti, ponovno organizirani v skupnost. Tožena stranka pa niti ne trdi, da sodi v krog navedenih upravičencev.
Sklep I Up 130/98Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.1998začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev člana sveta javnega zavodaRazrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.
Sodba U 467/97Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.05.2000izvolitev v sodniško funkcijo - predlaganje kandidatov s strani Sodnega sveta RSOdločitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.
Sodba U 1584/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.04.2000napredovanje zaposlenih - vrtci in šole - odločanje le o eni zahteviČe je bila zahteva za napredovanje naslovljena kot zahteva za napredovanje v dva naziva (mentor in svetovalec), med spisi pa ni vloge, ki bi pomenila spremembo ali umik zahtevka, je tožena stranka z odločanjem le o eni zahtevi bistveno kršila pravila postopka.
Sodba U 35/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.06.2000izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - varstvo ustavnih pravicAkt, s katerim Sodni svet odloči, katerega izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, je posamični akt, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu le, če se z njim posega v ustavne pravice posameznika. Odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje, stvar njegove proste presoje.
Sodba I Up 275/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.06.2000ničnost odločbe - izdaja odločbe brez zahteve stranke - poravnavaČe je stranka vložila denacionalizacijsko zahtevo, potem pa je bila sklenjena poravnava, na podlagi katere je bila izdana denacionalizacijska odločba, s katero je bil postopek končan in je ta odločba dokončna in pravnomočna, pomeni, da ni podan ničnostni razlog iz 4. točke 267. člena ZUP, to je zato, ker bi odločbo izdal organ brez zahteve stranke (126. člen ZUP), stranka pa pozneje ni izrečno ali molče v to privolila. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe postopka.
Sodba U 1605/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.11.1999nepopolna vlogaPoziv za dopolnitev vloge je bil vročen pooblaščenki tožeče stranke, z jasno navedbo, na katero zadevo se dopis nanaša in je tako ugovor tožeče stranke, da ni bilo mogoče ugotoviti, na koga se dopis nanaša, brezpredmeten.
Sodba II Up 41/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.1999odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidatureS tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
Sodba U 382/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.1999upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenjaUpravni organ je v svoji odločbi navedel kot akt podržavljenja v predmetni zadevi tako odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku z dne 12.12.1947, kot Odlok Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 20.5.1948 in s tem kot zakonsko podlago Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji oz. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. V celotni obrazložitvi pa ni več besede o odločbi Okrajne komisije za agrarno reformo v Kamniku in ni obrazloženo, zakaj tožena stranka te odločbe v celoti ali v določenem delu ne upošteva.
Sodba U 130/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.02.1998dovoljenje za nabavo in posest orožjaVadbeni in tekmovalni nameni niso opravičljiv razlog za nabavo orožja s strani člana strelske organizacije, če ne gre za športno orožje.
Sodba U 944/94-11Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.1997pogoji za opravljanje dejavnosti - podjetnikČe odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.
Sodba U 218/96-10Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.1997lokacijsko dovoljenjeTožena stranka bi morala že po uradni dolžnosti preizkusiti izpolnjevanje pogojev za gradnjo po odloku. Po določbi 53. člena ZUN mora investitor zahtevi za lokacijsko dovoljenje priložiti dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi ali drugače posegati v prostor, kar zajema tudi dokazilo o ugasli služnosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane