Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8467cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zOTc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 130/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.05.2009davek od dobička od kapitala – fiktivna darilna pogodba – nedopustna podlaga – namen izognitve plačilu davka – podaritev delnic družinskim članomČe je pogodba, s katero imetnik vrednostnih papirjev te neodplačno prenese (podari) na dediča prvega dednega reda (ta pa jih proda naprej), fiktivna, je darovalec vrednostnih papirjev prodajalec in s tem zavezanec za plačilo davka od dobička od kapitala.
Sklep II Ips 517/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti – sodne počitniceV skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS, se zaradi sodnih počitnic podaljša rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti za en mesec. To stališče je vsebovano v številnih odločbah Vrhovnega sodišča.
Sodba II Ips 338/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010povrnitev premoženjske škode – nastanek škode – odškodninski zahtevek – sklepčnost tožbe – dokazovanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTožnica v postopku ni postavila trditev, ki bi kazale na kakšen način »izguba krme« predstavlja škodo v zmanjšanju njenega premoženja (navadna škoda) ali preprečitvi njegovega povečanja (izgubljeni dobiček). Ker dokazni postopek te pomanjkljivosti ne bi mogel nadomestiti, ne more biti utemeljen očitek o bistveni kršitvi postopka, ki se tiče postopka dokazovanja.
Sodba in sklep II Ips 416/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2009skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikovNujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
Sklep II Ips 531/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2009dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – bodoče dajatve – preživnina - zavrženje revizijeUpoštevaje določbo 40. člena ZPP znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, tudi če se zneska seštejeta, 25.800 EUR.
Sodba II Ips 754/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2009skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženjuToženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
Sklep II Ips 741/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.11.2009zavarovanje avtomobilske odgovornosti – plačilo zavarovalnine (odškodnine)– višina premoženjske škode zaradi uničenega vozila - rešeni deli - zapadlost terjatve do zavarovalnice – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku – sprememba tožbeV primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, treba šteti da je zavarovalnica prejela obvestilo najkasneje tedaj, ko je prejela mnenje sodnega izvedenca, ki je prvi potrdil obstoj terjatve do zavarovalnice, ne glede na to, če sta ga pravdni stranki sprejeli ali ne in ne glede na to, če je bilo mnenje dano v drugi pravdi. Dokazno breme o obstoju okoliščin, zaradi katerih naj zavarovalnica ne bi bila v zamudi, je na strani zavarovalnice.Bistvena kršitev ZPP pred sodiščem prve in druge stopnje je, če sodišče prve stopnje ne odloči v celoti o tožbenem zahtevku, pritožbeno sodišče pa na to ne reagira in tudi, kadar sodišče na pritožbeno navedbo odgovori, da tožnik ni nikoli trdil, da je našel kupca za rešene dele vozila, čeprav je to v nasprotju z vsebino ene od tožnikovih pripravljalnih vlog.
Sodba II Ips 463/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.11.2009izvršitev sklepa zaradi motenja posesti - ugovor tretjega – solastninska pravicaUgovor tretjega pri izvršitvi sklepa zaradi motenja posesti na podlagi dokazovanja solastninske pravice na nepremičnini ni mogoč.
Sklep II Ips 865/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.12.2009dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – preživninska terjatev – zahtevek za znižanje preživnine – zavrženje revizijeRevizija po samem zakonu ni dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 3.040,20 EUR (razlika med določeno in terjano znižano preživnino v znesku 50,67 EUR mesečno, povečana na način, ki ustreza seštevku terjanega zmanjšanja mesečnih dajatev za dobo petih let – glej 40. člen ZPP).
Sklep II DoR 228/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.12.2009predlog za dopustitev revizije – predlog, vložen pri napačnem sodišču - očitna pomota – prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizijeTožena stranka je predlog za dopustitev revizije vložila na okrožno sodišče, Vrhovno sodišče pa je predlog prejelo po izteku 30-dnevnega roka. Zato je predlog kot prepozen zavrglo.
Sodba in sklep II Ips 318/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – pravna in dejanska podlaga – zavrženje revizije – revizijski razlogi – dovoljen revizijski razlog – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – pravnomočnost sodbeKršitve pravil o litispendenci ni mogoče več uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
Sklep II Ips 67/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris stranke iz sodnega registra – neobstoj pravnega naslednika stranke – zavrženje revizijeVsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
Sodba in sklep II Ips 1143/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2009delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev – določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizijePresoja višine vseh prispevkov pravdnih strank pri pridobivanju skupnega premoženja.Sklep o pravdnih stroških ni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, zato revizija ni dovoljena.
Sklep I R 130/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2009določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – pritožbeni postopek – sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - stranka – zemljiškoknjižni postopekOkoliščina, da je predlagateljica in pritožnica sodnica pritožbenega sodišča, ki naj bi o pritožbi odločalo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo o pritožbi.
Sklep Dsp 86/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.11.2009dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti – nepremoženjska škoda – dokazno breme - odmera odškodninePritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana. S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
Sodba I Ips 232/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.10.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nedovoljeni dokazi – zasliševanje prič - izjava priče, dana policiji – privilegirana priča – dokazni postopek – prosta presoja dokazov – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvoProtispisnost je podana, če sodišče v sodbi v zvezi z odločilnimi dejstvi vsebino zapisnikov o izpovedbah povzema v nasprotju z zapisanim, ne pa, če sodišče po sprejeti dokazni presoji izpovedbi ne sledi.Zapisnik o izpovedbi, ki jo je privilegirana priča ob danem pouku dala v preiskavi ali med preiskovalnimi dejanji (in se v njej sklicevala na izjavo, dano policiji) ni nedovoljen dokaz, čeprav na glavni obravnavi priča izjavi, da ne bo pričala. tekst : I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso. O b r a z l o ž i t e v1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo, opr. št. I K 152/2008 z dne 22.5.2008 obsojenega V.G. spoznalo za krivega kaznivih dejanj nasilništva po prvem odstavku 299. člena v zvezi z drugim odstavkom 16. člena in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 201. člena KZ ter mu izreklo po 50. členu istega zakonika pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo posamezne...
Sodba I Up 421/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.07.2007denacionalizacija - nacionalizirana stavbna zemljišča – prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjemČe je prejšnji lastnik z nepremičnino razpolagal ter država ni prisilno posegla nanjo z odvzemom, denacionalizacije po 9. točki 3. člena ZDen zanj kot upravičenca ni mogoče uveljavljati. Pravica uporabe, ki je bila s pravnim poslom ali z dedovanjem prenesena na drugo osebo, je bila namreč konzumirana in le nacionalizacija v takšnem primeru ne more predstavljati podlage za denacionalizacijo.
Sodba I Up 400/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.10.2009azil – mednarodna zaščita – varstvo pravic prosilcev – uporaba jezika, ki ga prosilec razume – osebni razgovor – prisotnost zakonitega zastopnika, pooblaščenca oziroma predstavnika Visokega komisariata pri razgovoruPravica do sodelovanja pooblaščenca oziroma osebe, ki jo kot pomoč in podporo izbere prosilec, pri podaji prošnje za mednarodno zaščito je kot pravica prosilca, o kateri mora biti prosilec izrecno seznanjen že pred samo podajo prošnje, izrecno določena in poudarjena v ZMZ in Pravilniku in kot taka ne more in ne sme biti odvisna od predhodne ali naknadne presoje o tem, na kakšen način naj bi v posameznem primeru odsotnost ali prisotnost pooblaščenca oziroma strokovnega pomočnika prosilcev pri sprejemu prošnje za mednarodno zaščito lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Sodba I Up 398/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.05.2007prošnja za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja – neskladja v izjavah prosilcaTožena stranka je ugotovila številne razlike glede osnovnih podatkov med prvo in drugo prošnjo za azil tožnika, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljen dvom v resničnost njegovih navedb glede razlogov, zaradi katerih je prosil za azil.
Sodba X Ips 1400/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.09.2009davek od dohodka iz dejavnosti – dohodnina – amortizacija – investicijska davčna olajšava – tuja sredstva – davek od osebnih prejemkov – dohodek, izplačan v naravi – verodostojne listine – poslovne knjige – zemljiška knjiga – posadna listina – mnenje ministrstvaAmortizacijo in investicijske davčne olajšave je mogoče uveljavljati le za sredstva, ki jih ima davčni zavezanec v lasti ali finančnem najemu, ne pa za tista sredstva, ki so last tretje osebe. Davek od osebnih prejemkov je dolžan izplačevalec obračunati, tudi če dohodke izplačuje v naravi in ne samo takrat, ko jih izplačuje v denarju. Sodišče se je dolžno opredeliti le do bistvenih revizijskih navedb.

Izberi vse|Izvozi izbrane