<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sklep VIII Ips 300/2009
ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.300.2009

Evidenčna številka:VS3004396
Datum odločbe:22.06.2010
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 769/2008
Senat:
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje ali manjše število delavcev - rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe

Jedro

Sodišče druge stopnje bo moralo ob ponovni presoji upoštevati, da gre pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov za obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved (98. in 101. člen ZDR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 4. 9. 2007, naložilo toženi stranki, da jo pozove nazaj na delo, prijavi v socialno zavarovanje ter ji za čas brezposelnosti izplača bruto plačo v znesku 1.855,39 EUR, od tega zneska obračuna in plača davke in prispevke in neto znesek izplača tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrne stroške postopka.

Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka konec junija 2007 začela postopek ugotavljanja presežnih delavcev in na podlagi rezultatov točkovanja tožnici dne 16. 7. 2007 odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožnica se je zoper odpoved pritožila, direktorica tožene stranke pa je dne 23. 8. 2007 izdala sklep, s katerim je tej pritožbi ugodila iz razloga, ker ni zaprosila sveta šole za soglasje glede možnosti odpovedi pogodbe delavki T. K., ki je bila po točkovanju uvrščena nižje kot tožnica, bila pa je članica sveta šole. Svet šole ni dal soglasja k odpovedi T. K., zaradi česar je direktorica tožene stranke 4. 9. 2007 tožnici ponovno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker je to storila po poteku roka iz petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), je bila odpoved prepozna in zato nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje glede plačila bruto plače in stroških postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v 1. in 2. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Iz razlogov te odločbe izhaja, da je sodišče štelo, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici obstajal in je imela tožena stranka zakonsko podlago, da tožnici redno odpove pogodbo o zaposlitvi, saj je bila T. K. kot primerljiva delavka članica sveta zavoda, ta pa ni dal soglasja za odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka se je seznanila z nastankom razloga za odpoved že v času od 18. 6. do 20. 6. 2007. Po razveljavitvi prve odpovedi z dne 16. 7. 2007 s strani direktorice tožene stranke te odpovedi ni bilo, zato odpoved z dne 4. 9. 2007 nima povezave s prejšnjo odpovedjo, prav zato pa je bila podana prepozno. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, „saj tožena stranka za taka zgolj pavšalna zatrjevanja ni predložila nobenih dokazov“.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila tožena stranka, ki v njej uveljavlja bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), v povezavi s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je zmotno materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da je prekoračila rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz petega odstavka 88. člena ZDR, saj je zaradi manjšega vpisa dijakov pričela s postopkom odpovedi iz poslovnih razlogov za 12 zaposlenih, torej za večje število delavcev. Določba petega odstavka 88. člena ZDR velja zgolj za individualne odpovedi. V zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev delodajalca veže predvsem rok iz tretjega odstavka 98. člena ZDR, ki je povsem druge narave od roka iz petega odstavka 88. člena ZDR. Prekoračitev tega roka ne more pomeniti razloga za nezakonitost odpovedi. Drugostopenjsko sodišče je v zvezi s tem zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj je na pritožbeno grajo, da je v predmetni zadevi šlo za postopek odpovedi večjemu številu delavcev, odgovorilo, da so pritožbene navedbe tožene stranke pavšalne in da za te navedbe ni predložila dokazov. Takšno stališče je v očitnem nasprotju z izpovedjo tedanje direktorice M. V. na obravnavi dne 26. 2. 2008, ki je izpovedala, da je šlo za postopek odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, enako pa izhaja tudi iz predloženega programa razreševanja presežnih delavcev. Tožena stranka je v svojih navedbah v odgovoru na tožbo povzela vse aktivnosti, ki jih je bilo treba izpeljati v primeru odpovedi večjemu številu delavcev. Da je šlo za takšen postopek med strankama ni bilo sporno. Tudi če bi bilo treba v tem sporu uporabiti določbo petega odstavka 88. člena ZDR, je presoja sodišč druge in prve stopnje, da je rok že potekel, napačna. Ne drži, da odpoved z dne 4. 9. 2007 ni imela nobene zveze z odpovedjo z dne 16. 7. 2007, saj je šlo za enovit postopek. Pri tem tudi specialni zakon, to je Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in nadalj. oziroma ZOFVI-UPB5, Ur. l. RS, št. 16/2007), omogoča delavcem v vzgoji in izobraževanju pritožbeni postopek pri delodajalcu. Če bi 30-dnevni rok iz petega odstavka 88. člena ZDR vezali na dokončnost odločitve o odpovedi s strani delodajalca, tožena stranka opozarja tudi na protiustavnost te določbe, saj delodajalcu s področja vzgoje in izobraževanja onemogoča izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Glede na to izhodišče in obseg revizije je predmet presoje revizijskega sodišča le pravnomočna sodba sodišča druge stopnje, to je sodba v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi pritožbe glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in dolžnosti tožene stranke, da tožnico pozove na delo ter jo prijavi v pokojninsko zdravstveno in invalidsko zavarovanje.

6. Tožena stranka se v reviziji sklicuje na bistveno kršitev določb postopka po določbi 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, v povezavi s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za očitno pomoto v citiranju navedene določbo ZPP. Te določbe pri odločanju o reviziji v tem sporu namreč še ni mogoče uporabiti, saj je bila uveljavljena šele z ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08 - glej 78. člen). Ta zakon je sicer začel veljati že 1. oktobra 2008, vendar se po izrecni določbi 130. člena ZPP-D ne uporablja v primerih, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji že izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. V takšnem primeru (sodišče prve stopnje je sodbo izdalo 26. 2. 2008) se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Ne glede na to iz vsebine navedb o očitani kršitvi jasno izhaja, da tožena stranka s tem uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP; tudi opredelitev te kršitve ustreza sedanji spremenjeni opredelitvi iste kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP-D.

7. Očitana bistvena kršitev je med drugim podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Takšno nasprotje tožena stranka v reviziji utemeljeno uveljavlja v zvezi s tem, ker je sodišče druge stopnje zavrnilo navedbe pritožbe, da naj bi šlo v konkretnem primeru za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ker tožena stranka to zatrjuje le pavšalno in za takšne trditve ni predložila nobenih dokazov. Te trditve so protispisne. Direktorica tožene stranke je na glavni obravnavi dne 26. 2. 2008 jasno izpovedala, da je izvedla odpoved večjemu številu presežnih delavcev, sprejela tudi program razreševanja presežnih delavcev in da se je konec junija začel formalni postopek za ugotavljanje, katerih delavcev ne bodo več potrebovali, saj je bilo na šoli število le-teh delavcev 12. Enako izhaja tudi iz obsežnega (!) gradiva ugotavljanja presežnih delavcev, ki ga je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo, sicer pa je tudi tožnica v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2008 navedla, da je tožena stranka ves čas vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Zato je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje o pavšalnih in nedokazanih pritožbenih navedbah tožene stranke nepravilen. Takšna ugotovitev predstavlja ugotovitev o enem od odločilnih dejstev za presojo v tem sporu.

8. Tožena stranka namreč opozarja na to, da ZDR v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne omogoča razlage, da je tudi v takšnem primeru treba upoštevati določbo petega odstavka 88. člena ZDR o odpovedi, ki jo mora delodajalec podati najkasneje v 30-dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Sodišče druge stopnje se zaradi napačnega zaključka o pavšalnih pritožbenih navedbah sploh ni opredelilo do tega, ali izvedeni dokazi glede na določbo 96. člena ZDR res omogočajo presojo, da je šlo za t.i. individualni odpust in ali v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov sploh velja (prekluzivni) rok za podajo odpovedi iz petega odstavka 88. člena ZDR - 30 dni od seznanitve z razlogi za odpoved.

9. Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP je revizijsko sodišče ugodilo reviziji, izpodbijano sodbo zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka razveljavilo in zadevo vrača sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.

10. Sodišče druge stopnje se bo moralo ob ponovni presoji med drugim jasno opredeliti do pritožbenih navedb o tem, ali je šlo za odpoved manjšemu ali večjemu številu delavcev in v zadnjem primeru zavzeti tudi jasno stališče glede roka iz petega odstavka 88. člena ZDR. Pri tem bo moralo upoštevati, da gre pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov za obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved (98. in 101. člen ZDR).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2002) - ZDR - člen 88, 98, 101
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14
Datum zadnje spremembe:
27.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ2MDc2