Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8118cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep VIII DoR 292/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujiniRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo.
VSRS Sklep I Upr 3/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predlogaNamen 67. člena ZPP ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji.
VSRS Sodba X Ips 31/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - občinski prostorski akti - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akti - prostorski izvedbeni načrt - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti - razveljavitev dela PUP-a - dopuščena revizijaOkoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt. OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja. Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s...
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...
VSRS Sklep U 1/2020-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriterijiDoločbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov. Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela...
Sodba in sklep III Ips 77/2008, III Ips 78/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.11.2009najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačilo najemnine - pobotni ugovor - povrnitev vlaganj - pravni interes za dajatveno tožbo - ugovor aktivne legitimacije - lastninska pravica najemodajalca - prenehanje pravice med pravdo - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - spor iz najemnega razmerja - zavrženje revizijeNajemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Vendar, če je tožeča stranka utemeljevala razpolagalno pravico z „lastninsko pravico“, ta pa je prenehala zato, ker je (morebiti) kdo tretji originarno pridobil lastninsko pravico v času pravdnega postopka, je tožeča stranka izgubila aktivno legitimacijo. V takšnem primeru ne bi bila (več) utemeljena niti lastninska tožba bivšega lastnika, s sklepanjem od večjega na manjše pa lahko izpeljemo enako pravilo tudi za izpraznitveni zahtevek iz 28. člena ZPSPP, ki izvira iz predpostavke obstoja upravičenja do uporabe spornih poslovnih prostorov.
Sklep II Ips 538/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.01.1998zahteva za varstvo zakonitosti - pritožba - vročanje pisanj - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - obseg pooblastila - odvetniška pisarna - splošno pooblastilo - pravica predlagati začasne odredbe - odvetnik - tek pritožbenega rokaČe iz pooblastila odvetnikom, ki opravljajo odvetniški poklic v istih prostorih, ni razvidno, katerega izmed njih je stranka pooblastila, veljajo kot pooblaščenci vsi ti; pooblastilo odvetniku, ki ga je dala tožena stranka, ne da bi natančneje določila njegove pravice, zajema tudi pooblastilo za postopek za izdajo začasne odredbe na predlog tožeče stranke, ki poteka v okviru pravdnega postopka; če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve, ki je bila opravljena prva kateremu koli izmed njih.
Sklep II Ips 862/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.12.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prehodne določbe ZPP-D - zavrženje revizijeV skladu z ZPP-D stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); ali če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
Sodba in sklep II Ips 200/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni tožbeni zahtevek - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiduciarni posel - nagib za sklenitev pogodbe - oderuška pogodba - ničnost - izpodbojnostKer je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba. Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
Sodba in sklep II Ips 348/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizijeKljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti. Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR). Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
Sklep II Ips 620/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010dovoljenost revizije - preživnina - bodoče dajatve - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeUpoštevaje 40. člen ZPP, znaša vrednost spornega predmeta 36.000,00 EUR (seštevek zahtevanih mesečnih preživnin 600,00 EUR za dobo petih let), zato revizija ni dovoljena.
Sodba III Ips 105/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - blokada sredstev na računu - pravica do povračila škodePravica do povračila škode, ki jo povzroči državni organ, je urejena v prvem odstavku 26. člena URS; prej pa je bila urejena v prvem odstavku 248. člena Ustave SRS. Revidentka zmotno meni, da je bila starejša ustavna določba s tem, da je navezovala odškodninsko odgovornost države na „nezakonito ali nepravilno“ delo njenih organov, širša od sedanje ustavne določbe, po kateri obveznost nastane, kadar ti ravnajo „protipravno“. Iz ugotovitve, da z obsodilno sodbo v kazenskem postopku, v katerem je bilo odrejeno zavarovanje, ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne sledi, da je bilo to zavarovanje že spočetka protipravno. Za odškodninsko odgovornost države zaradi odreditve začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je potrebna že začetna protipravnost. Tudi v primeru časovno omejene začasne odredbe je po izrecni zakonski določbi prenehanje odredbe še vedno predlagal dolžnik (prvi odstavek 273. člena ZIP). Ko o prenehanju zadevne odredbe...
Sodba III Ips 70/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - razveljavitev odločbe organa Gospodarske zbornice - znižanje carinske stopnje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostRavnanje sodišč nižjih stopenj, ki sta vsebino prvi odstavek 7. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje „prosto“ pri uvozu blaga v letu 1993 opredeljevali s pomočjo tolmačenj ministrstev in prič je bilo napačno. Ta tolmačenja niso pravni vir, zaslišanje prič pa je le dokazno sredstvo, namenjeno ugotavljanju dejstev. Ne eno ne drugo, gledano s stališča uveljavljenih metod pravne razlage, za opredelitev pravnega pravila, vsebovanega v tej določbi, nima nobenega pomena. Vseeno pa iz tega ne sledi, da vsebina tega pravila ne bi mogla biti ravno takšna, kot je bila (nekorektno) opredeljena na nižjih stopnjah. Dejstvo, da je bila odloča v upravnem sporu izpodbita, samo po sebi še ne pomeni, da so ti organi ravnali protipravno. Vsaka pravna norma je predmet pravne interpretacije, kot je bil v konkretnem primeru njen predmet pojem „blag[a], ki se ne proizvaja v Sloveniji“ iz prvega odstavka 7....
Sodba III Ips 174/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijoNiti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«) niti sklep delavskega sveta z dne 23. 11. 1991 (s katerim je delavski svet druge toženke soglašal s podpisom sporne pogodbe) nista zadostna pravna podlaga, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila ali trajni vložek v drugi toženki ali zahtevek na vzpostavitev takega njenega vložka.
Sklep III Ips 86/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - zavrženje revizije - prehodne določbe ZPP-DRevizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno
Sklep VIII Ips 527/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.06.2010disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba osebnih podatkov - znaki kaznivega dejanja - vročanje odvetniku - prenehanje delovnega razmerja tekom disciplinskega postopka - začasna odstranitev z dela - zavrženje revizijeSpor o začasni odstranitvi delavca z dela ne spada med spore iz 1. in 2. točke 31. člena ZDSS-1, sodišče druge stopnje pa glede tega dela odločitve revizije tudi ni dopustilo. Ker je imel tožnik v disciplinskem postopku pooblaščenca odvetnika, tožena stranka ni kršila pravil o vročanju, ker je vabilo na zagovor vročila le tožnikovemu pooblaščencu. Za odločitev o zakonitosti obravnavane disciplinske odločbe ne zadošča že zgolj ugotovitev sodišča o tem, da je tožniku dokazan neupravičen vpogled v osebne podatke, temveč bi moralo le-to ugotoviti tudi, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke uporabil v nasprotju z zakonom, kar je eden od zahtevanih znakov za kaznivo dejanje po prvem odstavku 154. člena KZ. Ker nobeno od nižjih sodišč ni ugotavljalo dejanskega stanja glede tega, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke tudi uporabil, je ostalo dejansko stanje glede obstoja enega od znakov očitanega kaznivega dejanja neraziskano, sprejeta odločitev...
Sklep VIII Ips 144/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - urejanje s podzakonskim aktom - odsotnost delavcaDoločilo drugega odstavka 5. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti posega na področje, ki ga ureja zakon. Sodišče druge stopnje bi moralo za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti tudi, ali je tožnikova opravičena odsotnost z dela v trajanju 74 dni predstavljala tisti dejanski stan, ki ustreza določilu petega odstavka 128. člena ZJU, kar bi narekovalo zadržanje (pretrganje) zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka.
Sklep VIII Ips 300/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje ali manjše število delavcev - rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbeSodišče druge stopnje bo moralo ob ponovni presoji upoštevati, da gre pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov za obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved (98. in 101. člen ZDR).
Sklep III Ips 139/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010špediterska pogodba - povrnitev premoženjske škode - premoženjske pravice - obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev - hrvaško pravoPo določbi 155. člena hrvaškega ZObvO – ki je vsebinsko enaka kot določba 155. člena ZOR - je škoda zmanjšanje nekega premoženja (navadna škoda) in preprečitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček). Pojem premoženja ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice. O zmanjšanju premoženja (torej pravno priznani škodi) govorimo, če se aktivna stran zmanjša, kakor tudi, če se pasivna poveča. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke pomeni njena s pravnomočnimi in izvršljivimi upravnimi odločbami ugotovljena obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev.
VSRS Sklep I Kr 71/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o pristojnosti - sedež pravne osebeV konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Okoliščina, da ima državni organ, pri katerem bi moral biti opravljen vpis (Register dejanskih lastnikov), sedež v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa, temveč je jasno, da je bila opustitev storjena v kraju, kjer ima sedež pravna oseba.

Izberi vse|Izvozi izbrane