Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 111cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba in sklep III Ips 28/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.12.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje - plačilo opravljene storitve - plačilo kupnine - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - substanciranje dejanskih navedb - priloge tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev materialne škode - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - informativni dokaz z izvedencem - materialno procesno vodstvoČe Dogovor še vedno velja, ima tožeča stranka kot upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek za izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po Dogovoru. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko Izgubljeni dobiček je mogoče izračunati kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Da je na tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov, je ustaljeno stališče sodne prakse. Dejstva o odhodkih v zvezi s tožničinim poslovanjem niso dejstva, ki bi bila zunaj tožničinega zaznavnega območja, zato v obravnavanem primeru ni podlage za izjemo od načelne prepovedi informativnega dokaza z izvedencem.
VSRS Sodba in sklep I Up 239/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU - nezakonit vstop v državo članico EU - humanitarni razlogi - nezakonito prečkanje meje države članice euPrvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, "da je treba šteti, da je državljan tretje države - čigar vstop so organi prve države članice, ki so bili soočeni s prihodom izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli prečkati to državo članico, da bi v drugi državi članici vložili prošnjo za mednarodno zaščito, tolerirali, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici - "nezakonito prečkal" mejo navedene prve države članice v smislu te določbe." Pojem "nezakonit prehod meje" iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge, če te osebe ne izpolnjujejo pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane teh držav. Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti...
VSRS Sklep X Ips 213/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2017dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ponovni predlog za izdajo začasne odredbeBrez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.
VSRS Sklep X Ips 238/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa - zelo hude posledice - trditveno in dokazno bremeZgolj sklicevanje na drugo zadevo sodišča prve stopnje, brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, za pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča. Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica odločbe o odmeri dohodnine, ki pa ni predmet tega upravnega spora, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
VSRS Sklep X Ips 156/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava - obnovitveni razlogi - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zavrženje predloga za obnovo postopkaPo ustavljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Dejstvo, da je revidentka izvedela za pravno stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, da je bil 193. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo, po presoji Vrhovnega sodišča pomeni kvečjemu uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 260. členu ZUP.
VSRS Sklep X Ips 297/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledicePo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).
VSRS Sodba in sklep I Up 220/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2017mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - nezakonito prečkanje državne meje - nadaljevanje prekinjenega postopka - humanitarni razlogi - sistemske pomanjkljivostiZa "nezakonito prečkanje" meje gre tudi, če je bilo to prečkanje tolerirano ali dovoljeno v nasprotju z veljavnimi pravili, ali pa je bilo dovoljeno s sklicevanjem na humanitarne razloge in v nasprotju s pogoji za vstop, ki načeloma veljajo za državljane tretjih držav. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III. Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti več odgovorna, če je na dan, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici, rok dvanajstih mesecev po nezakonitem prehodu te meje že iztekel. Drugi odstavek 29. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, da vložitev pravnega sredstva pomeni, da začne rok šestih mesecev za predajo odgovorni...
VSRS Sklep VIII Ips 160/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova opredelitev delovnega mesta - zaposlovanje novih delavcev - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokazov - informativni dokazUtemeljenost poslovnega razloga je odvisna od presoje, ali je tožničino delo postalo nepotrebno na širšem območju Ljubljane z okolico, in ne le, ali je postalo njeno delo nepotrebno pri naročniku A. Skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 11. 2005 je namreč tožnica delo opravljala na širšem območju Ljubljane z okolico, zato je (ne)potrebnost dela v A. le ena izmed okoliščin za presojo obstoja poslovnega razloga. Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo, da je seznanjena s tem, da je toženka v obdobju pred odpovedjo in po izdani odpovedi zaposlovala nove delavce - čistilke na območju Ljubljane in okolice in predlagala ustrezne dokaze (poleg njenega zaslišanja). Ne drži očitek sodišč, da ni pojasnila, za katera dela in kdaj naj bi toženka na novo zaposlovala. Revizijsko sodišče se ne strinja tudi z dodatno obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da predlagani dokazi predstavljajo informativne dokaze in da bi se šele z izvedbo teh dokazov razkrila...
VSRS Sklep X Ips 394/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.07.2017dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ustavitev inšpekcijskega postopka - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega aktaPosledica, ki jo revidentke navajajo (nezmožnost uporabe nepremičnine brez nadstreška) ni posledica v tem sporu izpodbijanega akta, to je sklepa o zavrženju predloga za ustavitev inšpekcijskega postopka. Ta sklep, s katerim je bilo odločeno le o procesnem predlogu strank, se namreč ne izvršuje in tudi ne spreminja ter ne posega v pravne položaje strank. Zato tudi ne povzroča samostojnih posledic. S tem procesnim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank. Že iz tega razloga uveljavljani pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.
VSRS Sklep X Ips 197/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.08.2017dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - začasna odredba - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazaneRevident navaja le revizijske razloge in svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in razlogi izpodbijane sodbe, pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča in glede katerega naj bi izpodbijana sodba odstopala od dosedanje sodne prakse, pa sploh ne navede, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Za to, da bi bile zelo hude posledice izkazane, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
VSRS Sklep I Up 350/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.05.2017aktivna legitimacija za tožbo - redni upravni spor - subsidiarni upravni sporKer je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena. Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu. Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne...
VSRS Sklep X Ips 33/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba - ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - vprašanje pravilnosti upravnega postopkaUstavno sodišče je v odločbi U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni le način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-18 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP , skladna z Ustavo. Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno...
VSRS Sklep I Up 86/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - redno sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožbaKer je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). Če ni bila v neskladju z Ustavno zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni...
VSRS Sklep X Ips 119/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.06.2017dovoljenost revizije - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - zelo hude posledice niso izkazaneVrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
VSRS Sklep X Ips 347/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.06.2017dovoljena revizija - vrednostni kriterij - simuliran (navidezni) pravni posel - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - indici - nova dejstva in dokaziNi pravilno stališče revidenta, da iz objektivno razvidnih okoliščin ni mogoče ugotavljati navideznosti posla in prave volje strank. V primerih, ko gre za davčno izogibanje z navideznimi pravnimi posli, (navidezni) pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata, zato jo bo največkrat mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin, torej posrednih dokazov in indicev. Dolžnost sodišča odgovoriti na upoštevne tožbene navedbe je prav pri kompleksnem ugotavljanju dejanskega stanja prek posrednih dokazov velikega pomena, saj je ob opustitvi te dolžnosti lahko argumentacija sodišča sicer (toliko bolj) logična in razumljiva, kolikor se omeji le na določena dejstva oziroma trditve, ki govorijo v prid določeni ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa to seveda ne pomeni, da je bil stranki zagotovljen pošten postopek. Zato mora torej sodišče ob ustrezni obravnavi vseh upoštevnih navedb strank v postopku izvesti dokaze, ugotavljati dejstva in...
VSRS Sodba II Ips 130/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.05.2017kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - duševne bolečine - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
VSRS Sklep II Ips 39/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.03.2018razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - stavbno zemljišče - območja stavbnih zemljišč - stroški za urejanje stavbnih zemljišč - prostorski izvedbeni akt - podlage za sprejem zazidalnega načrta - samoupravni sporazum - postopek pred premoženjskopravnim organom - prednostna pravica uporabe - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - prekluzijaČetudi je zahtevek za plačilo odškodnine nastal zaradi izgube lastnine, nima stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Njegov namen namreč ni v varstvu lastninske pravice, ki je z razlastitvijo že prenehala, temveč v pridobitvi nadomestila, s katerim bo prizadetemu lastniku omogočena pridobitev stvari oziroma pravice iste vrednosti, kot mu je bila odvzeta. Gre torej za obligacijski zahtevek, ki zastara po pravilih ZOR o zastaranju terjatev. S predlogom za izplačilo odškodnine, podanim pred upravnim organom, do pretrganja zastaranja ni prišlo, saj ta o višini odškodnine ni bil pristojen odločati, temveč je bil pristojen le za vodenje postopka za sklenitev sporazuma o odškodnini. Določitev odškodnine je bila v izključni pristojnosti sodišča. Predlagateljica je imela možnost sodno uveljaviti svoj zahtevek, pravico do sodnega varstva pa je pridobila z iztekom trimesečnega roka za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom, saj je drugi odstavek 51....
VSRS Sklep I Up 6/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.2017izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - obstoj upravnega akta - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - harmonizacija ukrepov za reorganizacijo bank - časovna veljavnost direktiveKer je zoper odločbo tožene stranke (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi ni dovoljena.Navedeno velja neodvisno od vprašanja, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih, in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.Ker pritožniki po 347. členu ZBan-1, za katerega je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, v tem upravnem sporu niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zakonita.Direktiva...
VSRS Sklep X Ips 36/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2017dovoljenost revizije - odvetniški stroški zastopanja - polovično plačilo za storitve - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - pomembno pravno vprašanje ni konkretiziranoTrditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Revident se neutemeljeno sklicuje na kršitev načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic na škodo upravičencev do brezplačne pravne pomoči, saj s tem ne varuje svojih pravic, pravnih koristi oziroma pravnega položaja, ki bi mu bili kršeni v obravnavanem postopku.Zastavljeno vprašanje tudi ni pomembno z vidika zatrjevane kršitve načela svobodne gospodarske pobude, saj revident kršitve ne obrazloži oziroma je ne konkretizira glede na okoliščine obravnavanega primera.Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka razmerja in položaje ureja enako ter različna različno. Ureditev, na podlagi kateri temelji izpodbijana odločitev, odvetnike, ki se sami prostovoljno odločijo za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ne obravnava različno. Vsi so upravičeni do enakega plačila za te storitve, ne glede na to, ali so odvetniki „začetniki“...
VSRS Sklep X Ips 9/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017priznanje statusa pristopnika k Teritorialni obrambi Republike Slovenije - upravna stvar - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - neenotnost sodne prakse - ni postavljenega vprašanja - stališče Vrhovnega sodiščaTrditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Enako velja za zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče še ne bi odločalo.

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*