Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8457cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep III DoR 51/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.07.2020dopuščena revizija - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZRevizija se dopusti glede vprašanja: ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da tožeča stranka kot izvajalka obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni upravičena od tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od novele ZPIZ-2B (1. 1. 2016), zahtevati povračila izplačanih dajatev svoji zavarovanki, ki so ji bile priznane z odločbo po 1. 1. 2016 glede škodnega dogodka, do katerega je prišlo pred tem datumom.
VSRS Sklep II Ips 118/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2020zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - vpis v rednem vrstnem redu - učinki zaznambe spora - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zavrnitev vpisa - res iudicata - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitostiPo presoji Vrhovnega sodišča ni identitete med pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa pravice v rednem vrstnem redu in predlogom za vpis iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu in s tem tudi ne procesne ovire za odločanje o tem predlogu. Ta ne pomeni »zgolj predloga za popravek vrstnega reda učinkovanja vpisov, kakršen v ZZK-1 ni predviden,« kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlog za vpis v vsakem od navedenih vrstnih redov predstavlja povezano celoto; poleg vpisa vrste pravice same je njegov ključni del tudi določitev pričetka učinkovanja te pravice, ki ga predlagatelj vpisa opredeli z navedbo vrstnega reda vpisa.
VSRS Sklep II DoR 425/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2020dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevkaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje o nezastaranju tožnikovega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od odmene za nepremičnini, po katerih poteka javna cesta, naknadno pa je bil uveden postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B, in sicer za čas od odvzema posesti, ter glede pravne podlage takega tožnikovega zahtevka.
VSRS Sklep I R 121/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor krajevne pristojnostiSodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.
VSRS Sklep II DoR 205/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.07.2020predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - zavrnitev predlogaPredlog ni utemeljen.
VSRS Sklep II DoR 351/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.08.2020dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - izplačilo odškodnine - izplačilo zavarovalnine - nastanek škode - vložitev zahtevka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obrestiRevizija se dopusti glede vprašanja li je sodišče druge stopnje v konkretni zadevi pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom odškodnine že 1. 9. 2014, to je z dnem nastanka škode.
VSRS Sklep I R 113/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predlogaRes je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
VSRS Sklep II DoR 250/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020povrnitev premoženjske škode - renta - normalen tek stvari - določitev višine rente - vzročna zveza - poklicna rehabilitacija - prekinitev vzročne zveze - dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, - ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka, - ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“. Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače? Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, pravilno uporabilo materialno pravo?
VSRS Sklep III Ips 66/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2020podjemna pogodba - plačilo opravljenega dela - izvedena dela po pogodbi - sklepčnost tožbe - dopuščena revizijaZahteva, da bi tožeča stranka v vlogah morala opisati, kaj je zapisano v zapisnikih in poročilih o opravljenih storitvah, je pretirana. To bi na primer pomenilo, da bi moral vsak naročnik v tožbi opisati, kar je vsebovano v gradbenem načrtu, gradbenik (kot toženec) pa v vlogah posebej opisati, kar izhaja iz gradbenih situacij.
VSRS Sklep II DoR 281/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2020dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - mesečna renta - akontacija dohodnine - izračun - povprečenjeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2); - ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ.
VSRS Sodba II Ips 39/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2020razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - dopuščena revizijaZastaranje zahtevka za zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne more začeti teči pred trenutkom, ko je razlastitveni zavezanec sploh pridobil možnost zahtevati plačilo odškodnine za razlastitev.
VSRS Sklep II DoR 451/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2020dopuščena revizija - odstop od predpogodbe - stečaj - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - uporaba določb ZFPPIPP - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ)Revizija se dopusti glede vprašanja: ali bi moralo pritožbeno sodišče v konkretnem primeru glede prenehanja/razveze predpogodbe uporabiti posebna pravila 265., 266., 267. in 268. člena ZFPPIPP ali določbe OZ (33.člen).
VSRS Sodba II Ips 260/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenjaTožnik je torej že ob vložitvi tožbe predlagal določitev običajnega honorarja oziroma nadomestila na podlagi 81. člena ZASP, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo. Glede na navedeno kršitev pravice do izjave v smislu sodbe presenečenja ni podana. Zaradi preprečevanja negotovosti na strani uporabnikov je Vrhovno sodišče kot znesek običajnega honorarja oziroma nadomestila, ki naj se upošteva do sprejetja oziroma pravnomočne določitve veljavne tarife tudi za preostale spore, določilo znesek 0,198 EUR na naročnika mesečno.
VSRS Sklep II DoR 384/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.01.2018predlog za dopustitev revizije - fikcija umika predloga - neplačana sodna taksaPo prvem in drugem odstavku 105. a člena ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije plačana sodna taksa in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
VSRS Sodba II Ips 42/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.09.2020poočitev - poočitev delitve parcele - pripis nepremičnine z.k. vložku - za odločitev nepomembno pravno vprašanje - dopuščena revizijaŠele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.
VSRS Sodba III Ips 32/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.10.2020neupravičena pridobitev - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - dopuščena revizijaPrejemnik plačila na podlagi pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, postane nepošten v smislu 193. člena OZ takrat, ko zve (ali bi moral zvedeti) za odločbo revizijskega sodišča, na podlagi katere mora plačniku vrniti neupravično prejeto plačilo.
VSRS Sklep III DoR 58/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.08.2020dopuščena revizija - finančni leasing - plačilo zadnjega obroka - odkupna opcija - pravice leasingojemalca - obveznosti leasingojemalca - nejasna pogodbena določila - razlaga pogodbeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem leasingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega leasing obroka zgolj pravica leasingojemalca in ne njegova obveznost, pravilno uporabilo materialno pravo.
VSRS Sklep III DoR 59/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.08.2020dopuščena revizija - zdravstveno zavarovanje - zdravstvena storitevRevizija se dopusti glede vprašanja, ali se v okoliščinah konkretnega primera zdravstvena storitev slikovne (CT) diagnostike za rakave bolnike lahko razlaga tako, da je slikovna (CT) diagnostika za rakave bolnike izključena iz pogodbenih planov in se pogodbeni plan 5.577 CT preiskav za leto 2016 nanaša le na preostalo (nerakavo) CT diagnostiko.
VSRS Sodba III Ips 38/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020zavarovanje poklicne odgovornosti - mandatna pogodba - odškodninska odgovornost odvetnika - delovnopravni spor - izostanek z naroka - profesionalna skrbnost odvetnika - zamudna sodba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - solidarna odgovornost - dopuščena revizijaOdvetnik, ki neopravičeno ne pristopi na pravilno razpisan narok za glavno obravnavo, ravna neskrbno. V konkretnem primeru kot vzroka nastali škodi ni mogoče šteti prvega odstavka 28. člena ZDSS-1. Takšna zakonska določba je le omogočila sodišču prve stopnje izdajo zamudne sodbe pod tam navedenimi pogoji, kar pomeni, da je zakonsko določilo predstavljalo le nujen pogoj (conditio sine qua non) za razplet delovnopravnega spora, do katerega je kasneje prišlo. Navedeno pa ne pomeni, da je zakonska ureditev kot taka vzrok nastali škodi, temveč je nastanek škode le omogočila. Prvi odstavek 28. člena ZDSS-1 je bil torej le pogoj za nadaljnji razplet dogodkov, ne pa njegov vzrok.
VSRS Sklep II Ips 94/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.09.2020povrnitev škode - subjektivna odškodninska odgovornost - javna pohodna površina - stopnišče - višinska razlika - padec na stopnicah - strokovni standardi - pravila stroke - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizijaKo gre za stopnišče, pomeni standard normalne pohodne površine zahtevo, da na stopnišču ni pretiranih višinskih odstopanj med sosednjimi stopnicami in bi zato lahko uporabnik to površino ob zadostni skrbnosti in pozornosti normalno prehodil. Ob uporabi navedenega standarda v konkretnem primeru, ko so bile stopnice z izjemo zadnje po višini pretežno enovite, je tožnica utemeljeno pričakovala, da bo taka tudi zadnja stopnica. Ker je ta od sosednje znatno odstopala, tj. za 5,5 cm ali 31,43%, je bila s tem prekinjena ritmičnost gibanja, zato stopnišče (v tem delu) po presoji revizijskega sodišča ne ustreza standardu normalne pohodne površine.

Izberi vse|Izvozi izbrane