<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sklep VIII DoR 69/2017-7
ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.DOR.69.2017.7

Evidenčna številka:VS00005462
Datum odločbe:20.09.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 536/2016
Datum odločbe II.stopnje:25.05.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Marjana Lubinič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog

Jedro

Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS enaka nič.4 Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke z dne 29. 12. 2014 in delno spremenilo odločbo prvostopenjskega organa z dne 10. 9. 2014, tako da je tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine v znesku 874,29 EUR na mesec od 12. 8. 2014 dalje. Toženi stranki je naložilo, da plača razlike med že plačanimi zneski in priznanimi višjimi zneski starostne pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer za razlike v pokojnini za avgust, september in oktober 2014 od 18. 11. 2014 dalje do plačila, od razlik v pokojnini za ostale mesece pa od zapadlosti vsakomesečne razlike v plačilo s prvim dnem v mesecu do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, kdaj nastopi zamuda in s tem obveznost plačila zamudnih obresti pri izplačilu pokojninskih in invalidskih dajatev, v primeru obveznosti izplačila višjih zneskov po pravnomočni odločbi sodišča, s katero je bila izvršljiva odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v delu glede višine v sodnem postopku spremenjena in ali je zavod dolžan plačati zamudne obresti v teh primerih. Meni, da na podlagi določbe 197. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (v nadaljevanju ZPIZ-2) zamuda nastopi v 60 dneh od izvršljivosti odločbe. Dejstvo da ZPIZ-2 ne vsebuje ureditve, kot jo je vseboval 276. člen prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-1) naj ne bi predstavljalo pravne praznine, pač pa drugačno ureditev po ZPIZ-2. Tudi po ureditvi v ZPIZ-2 naj bi obstajala možnost priznanja odškodnine pod pogoji splošne odškodninske odgovornosti. Navaja, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sodbo VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V obravnavanem primeru tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije vsebinsko izpodbija le odločitev glede zamudnih obresti, ki se niso uveljavljale samostojno kot glavni zahtevek

6. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS enaka nič.4 Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.

7. V skladu z navedenim Vrhovno sodišče revizije po četrtem odstavku 367. člena ZPP ni moglo dopustiti in je predlog tožene stranke kot nedovoljen zavrglo.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji.
2 Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji.
3 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.
4 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 53/2016 z dne 16. 2. 2017, II Ips 726/2008 z dne 25. 9. 2008, II Ips 215/2008 z dne 17. 9. 2009 itd.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 39, 367, 367/4
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMDU0