<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 16/2019
ECLI:SI:VSRS:2020:VIII.IPS.16.2019

Evidenčna številka:VS00032320
Datum odločbe:11.02.2020
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 280/2018
Datum odločbe II.stopnje:07.11.2018
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Samo Puppis (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizija

Jedro

V primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se v celoti glasi:

„I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako da se glasi:

1. Zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 5. 2017 je dolžna tožena stranka tožnika pozvati nazaj na delo in mu vpisati delovno dobo od dneva prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, v osmih dneh in pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati bruto plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja za čas od prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki do vrnitve na delo, odvesti ustrezne davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne zapadlosti posamezne terjatve do dne plačila, v roku osmih dni pod izvršbo.

3. Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve sodbe povrniti tožniku stroške postopka v znesku 561,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dne od vročitve sodbe povrniti tožniku pritožbene stroške v znesku 210,00 EUR.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 5. 2017, za reintegracijo tožnika k toženi stranki in za vpis delovne dobe v delovno knjižico za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo k toženi stranki. Zavrnilo je tudi njegov zahtevek za obračun bruto plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve k toženi stranki ter za izplačilo ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predhodnem odvodu predpisanih dajatev. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje ter odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in s sklepom VIII DoR 263/2018 z dne 23. 1. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1) edinemu sindikalnemu zaupniku pri delodajalcu zagotovljeno absolutno in nepogojno, ali pa je tudi v primeru, ko je pri delodajalcu samo en sindikalni zaupnik, vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pravno zmotno stališče sodišč druge in prve stopnje, da je varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1 pogojeno z določbo prvega odstavka 207. člena ZDR-1 tudi v primeru, ko je pri enem delodajalcu imenovan samo en sindikalni zaupnik. Iz dikcije 112., 205. in 207. člena ZDR-1 namreč izhaja, da je zakonodajalec v 112. členu ZDR-1 določil absolutno prepoved odpovedovanja pogodbe o zaposlitvi voljenemu sindikalnemu zaupniku, če z odpovedjo ne soglaša svet delavcev ali delavci, ki so ga izvolili. Prvi odstavek 207. člena ZDR-1 pa le v pogojniku določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom ZDR-1, lahko določi v skladu s kriteriji, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi oziroma med delodajalcem in sindikatom. Pri edinem sindikalnem zaupniku pri delodajalcu je njegovo varstvo zagotovljeno že z njegovo izvolitvijo in obvestilom delodajalca o tem dejstvu. Drugačna razlaga citiranih zakonskih določb je v nasprotju z Ustavo zagotovljeno sindikalno svobodo ustanavljanja in delovanja sindikatov (76. člena Ustave Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991/I in nadalj.; Ustava RS) in pomeni izvotlitev te ustavne določbe.

5. Tožena stranka je podala odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe tožnika in predlaga Vrhovnemu sodišču, da revizijo zavrne.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP).

8. Določba 112. člena ZDR-1 zagotavlja posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predstavnikom delavcev. Predstavnik delavcev po tej določbi ni varovan le, če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca.

9. Z določbo 112. člena ZDR-1 je zakonodajalec želel predstavnikom delavcev zagotoviti nemoteno opravljanje njihove funkcije, ki je pogojena z njihovim statusnim položajem in ki se uresničuje z izvajanjem aktivnosti, ki izhajajo že iz mednarodnega prava in prava Evropske skupnosti1, pa tudi iz 76. Člena Ustave RS. Ta varstvena določba sicer predstavlja za delodajalca omejitev pri izvajanju njegovih aktivnosti oziroma sprejemanju ukrepov, ki imajo podlago že v z 74. členom Ustave RS zagotovljeni svobodni gospodarski pobudi. Delodajalec namreč delavcu, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, kljub temu, da njegovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postane trajno nepotrebno, redne odpovedi iz poslovnega razloga brez soglasja organa, ki ga je imenoval ali izvolil, ne more zakonito podati.

10. ZDR-1 v VI. poglavju (členi od 203 do 207) vsebuje določbe, ki se nanašajo na delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov. Prvi odstavek 205. člena ZDR-12 pomeni udejanjanje sindikalne svobode oziroma konkretizacijo pravice sindikata oziroma delavcev, članov sindikata pri določenem delodajalcu, da preko sindikalnega zaupnika izvršujejo svoje pravice in varujejo svoje interese. V pristojnosti sindikata je odločitev, ali bo sploh imenoval ali izvolil sindikalnega zaupnika, oziroma koliko teh bo izbral za svoje predstavnike.3

11. To pa ne pomeni, da bodo vsi ti sindikalni zaupniki deležni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1. Prvi odstavek 207. člena ZDR-1 namreč določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom ZDR-1 lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom. Glede na kriterije, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe ali dogovora med delodajalcem in sindikatom, uživa v primeru večjega števila sindikalnih zaupnikov posebno pravno varstvo pred odpovedjo le določeno število teh sindikalnih zaupnikov.

12. Z možnostjo omejitve števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 207. člena ZDR-1, ki bodo pri delodajalcu glede na 112. člen ZDR-1 uživali posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je preprečeno prekomerno poseganje v delodajalčevo pravico do svobodne gospodarske pobude (ki jo ima na podlagi 74. člena Ustave RS). Kljub tej omejitvi pa so delavci, člani sindikata, še vedno deležni svojih upravičenj, ki izvirajo iz njihove pravice do sindikalnega združevanja in koristi, ki jih to prinaša.

13. Določba prvega odstavka 207. člena ZDR-1 se nanaša na situacijo, ko je pri delodajalcu imenovanih ali izvoljenih več sindikalnih zaupnikov, med katerimi se glede na dogovorjene kriterije opravi izbira glede tega posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

14. Situacija pa je drugačna, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sindikalnega zaupnika. V takšnem primeru lahko le ta sindikalni zaupnik izvršuje naloge in obveznosti, ki iz te funkcije oziroma statusa izhajajo (predstavljanje in zastopanje delavcev, članov sindikata; zagotavljanje in varovanje njihovih pravic ter interesov itd.). Če je pri delodajalcu izvoljen oziroma imenovan le en sindikalni zaupnik, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo po 112. členu ZDR-1 (kot tudi ne od tega, ali so ti kriteriji dogovorjeni v kolektivni pogodbi).

15. Namen dogovora o kriterijih iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1 je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Zato dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1. S takšno razlago citiranih zakonskih določb bi dejansko prišlo do obida namena varstvene določbe iz 112. člena ZDR-1, in s tem tudi do izvotlitve pravice sindikalnega zaupnika do posebnega pravnega varstva.

16. V primeru edinega sindikalnega zaupnika pri delodajalcu je temu sindikalnemu zaupniku varstvo po 112. členu ZDR-1 zagotovljeno in ni vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.4 To je tudi odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje.

17. Iz odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je kot pravilne sprejelo tudi sodišče druge stopnje, izhaja:

– da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih pa je bil zaposlen več kot 7 let,

- da je bil tožnik 20. 6. 2016 izvoljen za edinega sindikalnega zaupnika pri toženi stranki,

- da je bila o tem dejstvu tožena stranka obveščena in da ji je bil hkrati poslan osnutek pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo z dne 27. 6. 2016,

- da tožena stranka tega osnutka pogodbe ni podpisala,

- da je tožena stranka tožniku dne 29. 5. 2017 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove) in da je tožniku zato delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo dne 14. 8. 2017.

18. Glede na zgornje dejanske ugotovitve, na katere je vrhovno sodišče vezano in glede na stališča, zavzeta v tej sodbi, bi lahko tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le s soglasjem sindikata, kot ga določa 112. člen ZDR-1. Ker tožena stranka tega soglasja ni pridobila, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

19. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v obrazložitvi svoje sodbe neutemeljeno sklicuje na zadevo VIII Ips 41/2016, saj je bilo podlaga za to odločitev Vrhovnega sodišča drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo ugotovljeno v tem individualnem sporu. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje Pdp 653/2015 z dne 19. 11. 2015, ki je bila pod revizijsko presojo v zadevi VIII Ips 41/2016, namreč izhaja, da so bili pri delodajalcu poleg tožnika, ki je bil predsednik sindikata in (po lastnih navedbah) tudi sindikalni zaupnik, tudi drugi sindikalni zaupniki (ki so se podpisovali na listine, ki so se nanašale na stvari v zvezi s sindikatom - 7. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). V citirani zadevi se je sicer Vrhovno sodišče med drugim opredeljevalo do revizijske navedbe revidenta, da naj bi že iz jezikovne razlage zakonske določbe prvega odstavka 112. člena ZDR-1 izhajalo, da mora vsaj en sindikalni zaupnik uživati varstvo pred odpovedjo.

20. Tudi odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 453/2009, VIII Ips 153/2010, VIII Ips 207/2014, na katere v odgovoru na revizijo se sklicuje tožena stranka, so bile sprejete ob ugotovitvah, da je bilo pri delodajalcih imenovano ali izvoljeno večje število sindikalnih zaupnikov. Predmet spora v zadevi VIII Ips 103/2012, na katero se prav tako sklicuje tožena stranka v odgovoru na revizijo, pa je bilo predvsem vprašanje reprezentativnosti sindikata in s tem povezano vprašanje, ali je sindikalnega zaupnika imenoval oziroma izvolil reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Iz nobene od teh zadev, kot tudi ne iz zadeve VIII Ips 160/2016, ki jo prav tako omenja tožena stranka v odgovoru na revizijo, tako ne izhaja, da bi Vrhovno sodišče svoja stališča v zvezi s posebnim varstvom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku sprejelo ob dejstvu, da je bil pri delodajalcu imenovan oziroma izvoljen le en sindikalni zaupnik. To pa pomeni, da citirane zadeve niso primerljive s tem individualnim delovnim sporom.

21. Ker sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo, je Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi spremenilo in tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).5

22. Odločitev o stroških postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker je tožnik v postopku uspel v celoti, mu je dolžna tožena stranka povrniti vse njegove potrebne stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje (tretji odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP).

23. Vrhovno sodišče je tožniku priznalo stroške za sestavo tožbe po tretji alinei b) točke tarifne številke 15/1 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.; OT) v višini 300 točk, za prvo pripravljalno vlogo 225 točk (tar. št. 15/2 OT), za prvi narok za glavno obravnavo 300 točk (a) točka tar. št. 15/3 OT), vse povečano za 22 % DDV (prvi odstavek 12. člena OT) in jih ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja sodišča prve stopnje (0,459 EUR) odmerilo na 561,99 EUR. Te stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka, v primeru zamude skupaj s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vrhovno sodišče tožniku preostalih priglašenih stroškov ni priznalo, ker so bili priglašeni v nasprotju z določbami OT, pri čemer nekatere od njih tožnik niti ni specificiral.

24. Vrhovno sodišče je tožniku priznalo tudi stroške za pritožbo v višini 375 točk po OT (tar. št. 15/4 OT), povečane za 22 % DDV (prvi odstavek 12. člena OT) in jih ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja sodišča druge stopnje (0,459 EUR) odmerilo na 210,00 EUR. Višjih pritožbenih stroškov Vrhovno sodišče tožniku ni priznalo, ker so bili priglašeni v nasprotju z določbami OT, o zakonskih zamudnih obrestih od pritožbenih stroškov pa ni odločalo, ker jih tožnik ni priglasil.

25. Vrhovno sodišče ni odločalo o stroških revizijskega postopka, ker jih stranki nista priglasili.

26. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo v senatu, kot izhaja iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------
1 Na primer 1. člen Konvencije MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih (Ur. l. FLRJ, MP, št. 14/82, …).
2 Ta med drugim določa, da lahko sindikat, ki ima člane, zaposlene pri določenem delodajalcu, imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu.
3 3. člen Konvencije MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic.
4 Za varstvo po teh določbah se ne zahteva, da bi šlo za reprezentativen sindikat v skladu s sedmim odstavkom 10. člena ZDR-1, saj se po 112. členu ZDR-1 in 207. členu ZDR-1 varstvo ne veže na sindikalne zaupnike „sindikata pri delodajalcu,“ v smislu reprezentativnega sindikata.
5 Izrek je nekoliko preoblikovalo, upoštevajoč tudi razloge odločitve v zadevi VIII Ips 163/2018 z dne 10. 9. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 112, 112/1, 207, 207/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 380, 380/1
Datum zadnje spremembe:
27.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MTgy