Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8122cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 21931/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.02.2020pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - prekluzija - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija navedbNe glede na časovno omejenost uveljavljanja pravice do nepristranskega sojenja po Zakonu o kazenskem postopku stranka s svojimi navedbami v pritožbi in zahtevi za varstvo zakonitosti, da so podane okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom, da sodnik ali sodišče ni bilo nepristransko, ne more biti prekludirana, če je za okoliščine, ki se nanašajo na morebitno nepristranskost sodišča ali posameznega sodnika, ki je sodil v zadevi, izvedela šele potem, ko je prejela sodbo. Dejstvo, da je oškodovanec določen čas reševal zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki ima sedež v isti stavbi kot pristojno sodišče, samo po sebi ne pomeni, da so bili običajni kolegialni odnosi preseženi. Da bi temu bilo tako, iz podatkov spisa in navedb vložnika v zahtevi ne izhaja. To ni izkazano niti za sodnika, ki sta v obravnavani zadevi odločala, še manj pa za vse sodnike pristojnega sodišča. Pri tem je na vložniku zahteve, da ustrezno substancira konkretne okoliščine, s katerimi...
VSRS Sodba I Ips 45947/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanjuPreslepitev je opisana v zagotovitvi, da bo oškodovancu, v primeru, če glavni izvajalec del ne bo sposoben plačati, opravljeno delo plačano na podlagi cesijske pogodbe, kar je pri oškodovancu sprožilo odločitev, da bo dela opravil. Opisano je torej obsojenčevo zatrjevanje po izraženih pomislekih oškodovanca, ali bo plačilo od družbe G., d. o. o., prejel in utrditev prepričanja pri oškodovancu z zatrjevanjem, da bo posel plačan na podlagi cesijske pogodbe, čeprav namena plačati že od vsega začetka ni bilo, kar pomeni preslepitev oškodovanca in je ta zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v opisu dejanja dovolj konkretiziran. Opis dejanja za pravno osebo se sklicuje na opis dejanja za obsojenega, na dejanje, opisano pod točko 1. Kadar gre za razmerje, da je storilec kaznivega dejanja direktor gospodarske družbe, torej vodstvena oseba in že iz opisa dejanja vodstvene osebe izhajajo znaki kaznivega dejanja in da je bila...
VSRS Sodba I Ips 8111/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.02.2020absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - predlagalni delikt - procesna predpostavka za odločanje - prisiljenje - konkretni opis dejanjaZ vidika predlagalnega delikta je pomembno, da se iz oškodovančeve izjave lahko izluščijo obdolžencu očitana voljna ravnanja (opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev).
VSRS Sodba I Ips 61321/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - soočenje izvedencevPravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, da se izjavi tako o izvedenskih mnenjih in da seveda z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom, to je strokovnjakom, izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca oziroma odrejenih izvedencev. Čeprav je strokovnjak, ki ga angažira stranka, strankin pomočnik, ki stranki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju pravic, pa zagovornica utemeljeno uveljavlja, da je bila kršena obramba obsojenke, ker sodišče obeh strokovnjakinj ni neposredno zaslišalo, saj je njuno strokovno mnenje bilo za obrambo ključno in razbremenilni dokaz, zato samo pisna izmenjava mnenj med izvedenci in obema strokovnjakinjama, ne da bi sodišče na glavni obravnavi dalo obrambi možnost, da strokovnjakinji tudi neposredno zasliši, pomeni kršitev obsojenkine pravice do obrambe.
VSRS Sodba I Ips 52609/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.02.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - dokazni predlog - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - malomarno zdravljenje - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - krivda - malomarnostDolžnostno ravnanje zdravnika je v inkriminaciji iz prvega odstavka 179. člena KZ-1 določeno kot ravnanje v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Kršitev zdravniške stroke je v vseh inkriminacijah, relevantnih za zdravniško dejavnost, prvi, elementarno konstitutivni element kaznivega dejanja. Dolžnostno ravnanje zdravnikov je določeno v posebnih predpisih, imenovanih kot pravila znanosti in stroke, na katere dispozicija odkazuje (blanketna dispozicija). Kot izvršitveno ravnanje pri tem kaznivem dejanju pride v poštev vsakršna preventivna (zdravljenje v širšem pomenu) in kurativna dejavnost (zdravljenje v ožjem pomenu), in, med ostalim, tudi nadzorovanje podrejenega zdravstvenega osebja. Zdravnik torej v postopku zdravljenja lahko ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke pri: 1. postavljanju diagnoze (predvsem opustitev dosegljivih diagnostičnih možnosti); 2. zdravljenju (zanemarjanje temeljnih ukrepov, nesodobno zdravljenje, nepotrebno...
VSRS Sodba II Ips 97/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2020prodaja kmetijskih zemljišč - sklenitev prodajne pogodbe - obid prisilnih predpisov - izbrisna tožba - zamudna sodba - zloraba instituta zamudne sodbe - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - dokazovanje - pravilo o dokaznem bremenu - dobroverna lastniška posest - dopuščena revizijaPravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Iz obrazložitve sodišč prve in druge stopnje pa je razvidno, da sodišče prve stopnje ni bilo v spoznavni krizi in ni odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ampak je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s prepričanjem ugotovilo pravno pomembna dejstva, na katera je oprlo oceno, da toženca s procesnimi dejanji v pravdi P 642/2006 nista nameravala obiti prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč. Po oceni Vrhovnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že ugotovitev sodišča, da prvi toženec tožbe za ugotovitev obstoja lastninske pravice ni vložil z namenom izigrati prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, ampak zato, ker je bil prepričan, da sta sporni zemljišči res njegovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz toženčeve izpovedi izhaja, da na tožbo ni odgovoril zato,...
VSRS Sklep VIII DoR 3/2020-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - bančna tajnost - okoliščine in interesi strank - nadaljevanje delovnega razmerjaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VSRS Sklep X DoR 198/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2020predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - nepopoln predlog - zavrženje predlogaPredlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz predloga za dopustitev revizije ne more nadomestiti manjkajočega vprašanja, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dopustiti.
VSRS Sklep I Up 18/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - stranski udeleženec - odločba informacijskega pooblaščenca - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - pravica do učinkovitega sodnega varstvaIzvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar je nedvomno lahko težko popravljiva posledica. Zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po izrecni določbi zakona ni dolžan prosilcu poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo v upravnem sporu, stranski udeleženec pa lahko suspenzivni učinek tožbe poskuša doseči z v konkretnem primeru vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
VSRS Sklep I Up 218/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.02.2020začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - redni upravni spor - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba v upravnem sporu - zavrženje nedovoljene pritožbe - rok za vložitev predloga za dopustitev revizijeZoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave in torej samo ni dodatno ugotavljalo dejanskega stanja. Ob takem procesnem dejanskem stanju zadeve, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati. Ker je pritožnik rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudil zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, mu zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnik od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa,...
VSRS Sodba X Ips 199/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obseg revizijske presoje - revizija kot samostojno pravno sredstvo - pavšalni revizijski razlogi - dejansko stanje kot revizijski razlog - prosta presoja dokazov - kršitev upravnega postopka - zavrnitev revizijeRevizija je samostojno pravno sredstvo, v kateri morajo biti konkretizirani revizijski razlogi, saj je revizijski preizkus o zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev. Zgolj v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka.
VSRS Sklep I Upr 1/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020posredovanje osebnih podatkov upniku - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - ni upravni spor - gospodarski sporTožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom. V konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore. Pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom. Ker tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, je na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sklep I Up 7/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020začasna odredba - gradnja daljnovoda - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odložitvena začasna odredba - kršitev kontradiktornosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbiUtemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze po uradni dolžnosti, nadalje da je odločitev oprlo na dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena od strank postopka, pri tem pa razloge za odločitev le pavšalno obrazložilo in s tem kršilo 8. in 14. točko 339. člena ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. Pritožnik je izkazal škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev naloženega ukrepa. Taka škoda po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča šteje za težko popravljivo škodo v inšpekcijskih zadevah.
VSRS Sklep X DoR 177/2018-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2019pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - enotnost sodne prakse - dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vlogeRevizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.
VSRS Sodba I Ips 25008/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.12.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neplačevanje preživnine - zakonski znakiIzvršitveno ravnanje po prvem odstavku 194. člena KZ-1 je zato podano že golim neplačevanjem preživnine ob predpostavki, da se storilec za tak korak odloči prostovoljno, brez utemeljenega razloga. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obramba na vseh treh narokih za glavno obravnavo nikoli ni podala pripomb glede zatrjevanega sodnikovega nezakonitega, neprimernega in do obrambe žaljivega vodenja kazenskega postopka, niti ni očitala sodnikove vnaprejšnje opredelitve o obtožbi. V luči drugega odstavka 41. člena ZKP je zato obramba z navajanjem ugovorov, ki izhajajo iz zatrjevane kršitve pravice do nepristranskosti sodnika, prekludirana, zato (šele) z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uspeti.
VSRS Sodba I Ips 51971/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - rekonstrukcija - soglasje strank za branje zapisnikov - nedovoljeni dokaziSodišče prve stopnje za branje zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja in rekonstrukciji na glavni obravnavi v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZKP ne potrebuje soglasja strank.
VSRS Sklep X DoR 128/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dopuščena revizija - trošarina - oproščeni trošarinski uporabnik - dovoljenje za oproščenega uporabnika - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju - naknadna odobritev - sprememba dovoljenja - retroaktivni učinekRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mogoč le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja ali pa je mogoč tudi za tekoče obdobje 12 mesecev, kadar se del obdobja nanaša za nazaj.
VSRS Sklep X DoR 59/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.01.2020predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predlogaČe se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.
VSRS Sklep X DoR 171/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2020predlog za dopustitev revizije - obnova gozda - upravna izvršba - nepopoln predlog - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predlogaTožnik z grajo upravnega postopka in vprašanji, ki jih gradi na protispisni trditvi, ter prerekanjem dejanskega stanja pogojev za dopustitev revizije ni niti ustrezno utemeljil, še manj pa izkazal.
VSRS Sklep I Kp 50717/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.01.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dokazi, pridobljeni v tujini - odredba sodišča - zaseg predmeta - pregled telefona - načelo zaupanja - zasliševanje prič - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - načelo enakega varstva pravic v postopkuDokaz, ki je bil pridobljen v tujini brez sodelovanja naših oblastnih organov za potrebe tujega postopka je mogoče uporabiti v našem postopku, če ima tak dokaz zakonito podlago v tujem pravu in če dokaz ni bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so varovane v Ustavi RS ali v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic po EKČP. Naše sodišče ne more presojati skladnosti delovanja tujih pravosodnih organov, saj bi s tem poseglo v suvereno odločanje tujih pravosodnih organov. Sodišču tudi ni potrebno v sodbi za vsak v tujini pridobljen dokaz posebej utemeljevati tuje zakonske podlage za pridobitev dokaza in skladnost z uveljavljenimi mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic in svoboščin in skladnosti tem standardom naši Ustavi, temveč bo to storilo le v primeru, če bo sodnik posumil, da je bil dokaz pridobljen v nasprotju z navedenimi standardi oziroma brez ustrezne zakonske podlage, posebej pa če bo stranka...

Izberi vse|Izvozi izbrane