Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8350cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X Ips 342/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2020dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obvezne sestavine računa - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev revizijiRazlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti. Ob tem velja izpostaviti, da drugi odstavek 51. člena ZUS-1 ne ureja dodatnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov poleg tistih, ki izhajajo iz zakona, potrjenih z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in s sodno prakso Vrhovnega sodišča. Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), v okviru katerega mora pred sprejetjem...
VSRS Sodba II Ips 5/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.06.2020povrnitev premoženjske škode - varstvo potrošnikov - odgovornost banke - ničnost prodajne pogodbe - prodaja obveznic - glavni predmet pogodbe - lastnost obveznice - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizijaNajmanj, kar bi v konkretnem primeru morala storiti Banka, je seznanitev tožnikov s podrejenostjo obveznic, pojasnitev razlike med navadnimi in podrejenimi obveznicami, še posebej, kar sta tožnika pri tej banki pred tem redno vpisovala navadne delnice, ter končno, tožnikoma bi morala Banka izročiti Pogoje in ju seznaniti z vsebino svojega Sklepa z dne 12. 1. 2007. V tem Sklepu je namreč med drugim navedeno, da so obveznice A. visoko tvegan vrednostni papir, da so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov. Ker ničesar od tega ni storila, zaradi česar sta bila tožnika prepričana, da tako kot že večkrat prej, kupujeta navadne obveznice, Banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti.
VSRS Sodba X Ips 32/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2020promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostna pravica do nakupa - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij - dopuščena revizija - ugoditev revizijiOb skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč se ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti "pretežnostnega načela", temveč se mora uporabiti materialnopravne norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG.
VSRS Sklep X Ips 22/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.08.2020izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za priznanje odškodnine - dokazni predlog za zaslišanje strank - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - restriktivna razlaga izjem - materialno procesno vodstvo - nova dejstva in dokazi - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev revizijiGlavna obravnava je v upravnem sporu namenjena tudi odločanju o tem, katere dokaze je treba izvesti za razjasnitev spornega dejanskega stanja. Zato izvedba glavne obravnave ni odvisna od presoje, katere dokaze je mogoče oziroma potrebno izvesti na glavni obravnavi, temveč je (tudi) to presojo treba opraviti prav na sami glavni obravnavi. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo predlaganih dokazov na glavni obravnavi, po izrecnem stališču Ustavnega sodišča tako ni dopustni izjemni razlog, da bi Upravno sodišče odreklo izvedbo glavne obravnave. Iz zakona izhaja, da je tudi ob podanih razlogih iz druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 stvar nadaljnje procesne odločitve Upravnega sodišča, ali bo odločilo na seji ali po izvedeni glavni obravnavi. Ker pa opustitev izvedbe glavne obravnave iz tam navedenih razlogov pomeni kršitev človekove pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave, Upravno sodišče navedene zakonske določbe ne sme (več) uporabiti...
VSRS Sklep III Ips 58/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2020podjemna pogodba (pogodba o delu) - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizijaIz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni tudi nepravilnost v izpolnitvi. Glede na okoliščine obravnavane zadeve zahtevana kvantitativna izpolnitev (dnevna prisotnost 70 oseb) in lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma odstop od teh zahtev predstavlja napako pri izvršitvi posla. Zato ima toženka (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.
VSRS Sodba III Ips 12/2020-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.06.2020zastavna pravica na denarni terjatvi - anticipirana zastavna pravica - rubež denarne terjatve - stečajni postopek nad dolžnikom - ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - nadaljevanje poslovanja - bodoče terjatve - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - razpolagalna sposobnost - načelo enakega obravnavanja upnikov - dopuščena revizijaTožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi...
VSRS Sodba III Ips 1/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2019razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopkuBesedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.
VSRS Sodba VIII Ips 7/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.06.2020konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo - delna ničnost pogodbePri razlagi konkurenčnih klavzul Vrhovno sodišče sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar pa smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 11. člen ZDR, ne pomeni, da se ta pravila neposredno uporabljajo, temveč da jih je treba razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava. Ker je tožnik (kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi) kot član uprave - delavski direktor pri opravljanju svoje funkcije pridobil posebna tehnična, proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki bi jih utegnil izkoristiti z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu, ki opravlja primerljivo dejavnost kot toženka, in ker sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas že ob sklepanju smiselno predstavlja tudi sporazum o datumu prenehanja, je bil dogovor o konkurenčni klavzuli sklenjen v okvirih iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZDR, čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v določbi drugega odstavka 38. člena ZDR izrecno ni zajeto. Dogovor,...
VSRS Sklep III DoR 18/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2020dopuščena revizija - evropska sredstva - odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave zoper sopogodbenika - načelo vestnosti in poštenja - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatev, nastala po začetku postopka prisilne poravnaveRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali pogodbeno določilo, po katerem sme pogodbenik odstopiti od pogodbe v primeru, ko je zoper drugega pogodbenika, ki po pogodbi ni zavezan k nobeni denarni izpolnitvi, sprožen postopek prisilne poravnave, krši načelo vestnosti in poštenja v smislu prvega odstavka 5. člena OZ in je zato nično, - ali plačilo stroškov po podlagi potrjenega dela na projektu (ki predstavlja izpolnjevanje pogodbenih zavez) predstavlja sprejem delne izpolnitve.
VSRS Sklep III DoR 6/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2020dopuščena revizija - kontragarancija - garancija - upravičenec iz kontragarancije - poroštvo - obseg jamstva porokaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali navedba upravičenca v kontragarancijski pogodbi vpliva na vsebino zaveze tožene stranke kot poroka iz naslova garancije, glede na to, da v kontragarancijski pogodbi upravičenec iz kontragarancije ni enak kot v kontragaranciji.
VSRS Sklep III DoR 78/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.08.2020dopustitev revizije - lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - družbeni kapitalRevizija se dopusti glede vprašanja ali se premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993 v skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, podjetje pa ga je v postopku lastninskega preoblikovanja razkrilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter Deviznemu inšpektoratu, ne šteje kot družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve ZZLPPO preide v last pravnega naslednika Slovenske razvojne družbe.
VSRS Sodba in sklep I Ips 97604/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.07.2020kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - prepovedana posledica - sostorilstvo - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - učinkovita obramba - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - sprememba obtožnice - zastaranje kazenskega pregona - odvzem protipravne premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitostiPrejemnik premoženjske koristi ima pravico do pritožbe in pravico do enega izrednega pravnega sredstva, to je zahteve za obnovo postopka. Obnova postopka je po svojem bistvu najširše izredno pravno sredstvo, katerega cilj je doseči spremembo dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Zato je praviloma za vložnika tudi najugodnejše izredno pravno sredstvo. Drugega izrednega pravnega sredstva procesni zakon ne predvideva. Vendar pa tudi v primeru, če je bil v škodo prejemnika premoženjske koristi prekršen materialni ali procesni zakon, prejemnik ne ostane brez pravnega varstva, saj ima možnost podati pobudo v vrhovnemu državnemu tožilcu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Takšna ureditev je po presoji Vrhovnega sodišča tudi ustavno skladna.
VSRS Sodba III Ips 64/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.07.2020odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - upravljanje banke - profesionalna skrbnost - dolžnost skrbnega ravnanja - konflikt interesov - kreditna pogodba - kapitalska udeležba članov uprave banke pri kreditojemalcu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - odgovornost člana uprave - delovno področje - dolžnost odločanja - solidarna odgovornost članov uprave - mnenje strokovne službe - dopuščena revizijaDa bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovitev odgovornosti članov uprave banke. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločanje v banki, v kateri mora uprava po drugem odstavku 66. člena ZBan-1 pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Tu veljajo najstrožji standardi upravljanja. Soglasje nadzornega sveta po 167. členu ZBan-1 mora biti podano za sklenitev vsakega posameznega pravnega posla. Druga toženka ni odločala o kreditu, ker naj kreditni procesi ne bi spadali v njeno delovno področje in ne ker bi se želela izločiti ravno zaradi obstoja konflikta interesov. V specifični situaciji, ko gre za odločanje v banki in je z istim konfliktom interesov obremenjena...
VSRS Sodba III Ips 65/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.07.2020odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - upravljanje banke - profesionalna skrbnost - dolžnost skrbnega ravnanja - konflikt interesov - kreditna pogodba - neodplačilo kredita - stečaj kreditojemalca - kapitalska udeležba članov uprave banke pri kreditojemalcu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - odgovornost člana uprave - delovno področje - dolžnost odločanja - solidarna odgovornost članov uprave - mnenje strokovne službe - škoda - vzročna zveza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev revizije - pavšalne revizijske navedbe - dopuščena revizijaDa bi člani uprave kakorkoli skušali izpolniti dolžnost obvladovanja nasprotja interesov oziroma da bi konflikt vsaj skušali obvladati na ustrezen način (na drugačen način, kot je opisano), niti ne zatrjujejo. Po stališču Vrhovnega sodišča je popolna opustitev dolžnega ravnanja ključna za ugotovitev odgovornosti članov uprave banke. Pri tem je treba upoštevati, da gre za odločanje v banki, v kateri mora uprava po drugem odstavku 66. člena ZBan-1 pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnati s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke. Tu veljajo najstrožji standardi upravljanja. Soglasje nadzornega sveta po 167. členu ZBan-1 mora biti podano za sklenitev vsakega posameznega pravnega posla. Pogoj za uporabo pravila solidarnosti je, da je posamezen član sploh odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi neskrbnega ravnanja uprave, to pa je takrat, ko je kršil svoje individualne članske dolžnosti. Druga toženka ni odločala o kreditu, ker naj kreditni procesi...
VSRS Sklep II DoR 128/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.07.2020predlog za dopustitev revizije - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - odpravljiva nesklepčnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VSRS Sklep VIII DoR 110/2020-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020predlog za dopustitev revizije - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domoviniRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard „izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji“ napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
VSRS Sklep VIII DoR 63/2020-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.06.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila - plačilna sposobnost zavezancaPredlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj: - ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, pri čemer je bil zavezanec v upravnem postopku na prvi stopnji s strani centra za socialno delo pravilno opozorjen na pravico do uveljavljanja oprostitve plačila in na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, - ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.
VSRS Sklep I Kr 34991/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek31.07.2020krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - kolegialnost sodnikov - osebno kaznivo dejanje - videz nepristranskostiV obravnavani zadevi zaupanja v nepristranskost sojenja vseh sodnikov z območja Višjega sodišča v Mariboru sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je bila oškodovanka pred leti zaposlena kot kazenska sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki je v predmetni zadevi pristojno za odločanje o pritožbi predlagatelja po ZNPPol, niti dejstvo, da se osebno pozna s sodniki in drugim sodnim osebjem sodišč z območja Višjega sodišča v Mariboru. Ko pa se tem okoliščinam pridruži še osebna narava očitanega kaznivega dejanja z elementi nasilja nad oškodovanko, osumljenčevo dolgoletno zakonsko partnerko, ki je bila dnevno vpeta v delovno okolje kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru s prostori v isti stavbi kot Višje sodišče v Mariboru, je treba po presoji Vrhovnega sodišča sprejeti osumljenčev predlog in zaradi zagotavljanja objektivnega videza nepristranskosti za odločanje določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
VSRS Sodba VIII Ips 193/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.03.2018telesna okvara - vzrok telesne okvare - pravica do invalidnine - nastanek poškodbe v zvezi z delom - pravna podlagaDejstvo nastanka poškodbe (bolezni) ni enako dejstvu nastanka telesne okvare. Sam nastanek poškodbe oziroma bolezen še ne upravičuje priznanja pravice do invalidnine. Do telesne okvare lahko pride po razvoju in zdravljenju določenih zdravstvenih sprememb po poškodbi oziroma bolezni. Nastanek telesne okvare je torej tisto pravno dejstvo, ki upravičuje priznanje pravice, in ne zgolj poškodba oziroma bolezen. V obravnavni zadevi se je sklop pravno pomembnih dejstev za priznanje pravice do invalidnine dokončno dopolnil v času, ko veljavni ZPIZ-2 ni več priznaval pravice do invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice poškodbe izven dela. ZPIZ-2 nastanka poškodbe na poti na in z dela namreč ne šteje več med poškodbe pri delu, zato tožnica ni upravičena do invalidnine zaradi telesne okvare, ki izvira iz poškodbe pri delu.
VSRS Sklep Dsp 5/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.07.2020izločitev višjega sodnika - zahteva za izločitev - izločitveni razlogTo, da odločitev sodišča druge stopnje, pri kateri so sodelovale višje sodnice, katerih izločitev se predlaga, za tožnico ni bila ugodna, ne pomeni, da so bile te sodnice pristranske. Dvom v nepristranskost sodnikov ni podan sam po sebi že tedaj, ko sodišče v posamezni zadevi zmotno in nepopolno ugotovi dejansko stanje, zmotno uporabi materialno pravo in stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če se senat v konkretni zadevi ni opredelil do posameznih pritožbenih navedb, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki se obravnava v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo in ne v okviru inštituta izločitve sodnika. Tudi okoliščina, da je bilo višji sodnici dodeljenih več zadev iste toženke, ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev.

Izberi vse|Izvozi izbrane