Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8261cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 1170/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne praksePri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
Sklep Dsp 48/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2009dopuščena revizija - pristojnost sodišča druge stopnje - novela ZPP-D - zavrženje revizijePrvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.
Sklep VIII Ips 186/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2009dovoljenost revizije - denarni zahtevek - razlika v plači - zavrženje revizijeS 1. 10. 2008 so prenehale veljati določbe ZDSS-1 o dopuščeni reviziji (32. člen), zaradi česar Višje delovno in socialno sodišče ni več pristojno za odločanje o tem. O dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče na podlagi določb ZPP (tretji odstavek 367. člena ter 367.a do 367.č členi ZPP) na predlog strank. Tožeča stranka takega predloga ni vložila.
Sodba in sklep III Ips 88/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010začetek stečajnega postopka - razlog za prekinitev postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku - zavrženje tožbe - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopkaNi pravilno stališče, da sklep o zavrženju tožbe po drugem odstavku 207. člena ZPP nima učinka. Takšne načelne posledice namreč določba drugega odstavka 207. člena ZPP ne ureja. Sklep o zavrženju tožbe je bil izdan, ko je že odpadel razlog za prekinitev postopka iz 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, s tem pa tudi smisel za prekinitev postopka, ki je v odpravi procesnih ovir za nadaljevanje postopka v določenih procesnih situacijah (prim. prvi odstavek 205. člena ZPP).
Sklep III Ips 98/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - izpraznitev nepremičnin - imetništvo pravice uporabe - gospodarjenje z nepremičnino do konca denacionalizacijskega postopka - pasivna legitimacija - uporabninaTožeča stranka je bila kot imetnica pravice uporabe in kot denacionalizacijska zavezanka dolžna skrbeti za sporne nepremičnine v času do zaključka denacionalizacijskega postopka. To pa pomeni, da je tožeča stranka tudi upravičena zahtevati njihovo izpraznitev in plačilo uporabnine od tistega, ki v tem času uporablja nepremičnine brez pravnega naslova in brez plačila.
Sodba III Ips 234/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - povrnitev škode - odgovornost organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež - prenos in izplačilo zapadlih zneskov - odgovornost organizacije za plačilni promet zaradi izvršitve sklepa o izvršbi kljub vednosti o začetku prisilne poravnaveOsrednje vprašanje za to zadevo je, ali iz določb ZPPSL o prekinitvi tekočih izvršb kot procesnopravni posledici začetka postopka prisilne poravnave (30. člen ter prvi in odstavek 36. člena ZPPSL) izvira specifično za drugo toženko dolžnost, da sklepa o izvršbi ne izvrši. Da bi namreč tožnici lahko odškodninsko odgovarjala zato, ker je izvršila sklep o izvršbi, bi moralo obstajati pravilo, ki bi ji to prepovedovalo. Revizijsko sodišče ocenjuje, da se takšno pravilo (prepoved) v ugotovljenih dejanskih razmerah te zadeve ni vzpostavilo. (Prepoved o novih predpisih zdaj izrecno izhaja iz četrtega odstavka 158. člena ZFPPIPP).
Sodba III Ips 168/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ugotovitev dejanskega stanjaKršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena se nanaša na situacijo, ko se v sodbo netočno prenese (prepiše ali povzame), kar je zapisano v dokaznem gradivu (tako imenovana protispisnost); revidenta pa v utemeljitvi te kršitve opisujeta drugačno situacijo: njuna trditev ne zadeva netočnega prenosa (prepisa ali povzetka) tega, kar naj bi pisalo v tožničini pogodbi o cesiji z nemško družbo, temveč neko specifično vsebino te pogodbe, ki v dosedanjem sojenju ni bila ugotovljena.
Sklep III Ips 121/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - vročanje fizični osebi - sklepčnost tožbeKer je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, četudi njegova utemeljenost ni bila podprta z navedbo ustreznih dejstev v tožbi, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodba III Ips 97/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010prekluzija - pravočasnost dokaznega predloga - poznejša predložitev pravočasno predlaganega dokaza - dokazovanje - fotografije kot dokazZa pravočasnost dokaza s fotografijami ni bilo odločilno, da so bile te predložene (predane, izročene) pozneje kot so bile predlagane. Namen določb 286. člena ZPP je namreč, da se pravočasno zagotovi vse procesno gradivo, potrebno za uspešno izvedbo glavne obravnave na čimmanj narokih. Ta namen pa ne more biti izničen zgolj zaradi predložitve dokazil po naroku, kadar je za izvajanje dokazov že določen nov narok (v tej zadevi je bilo po kritičnem naroku (a) še devet narokov). Zato v tej zadevi ni bilo napačno šteti, da je toženka ravnala v skladu z določbami 286. člena ZPP.
Sklep III Ips 115/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010sodna pristojnost - upravni postopek - upravna stvar - zagotavljanje sredstev za vodno gospodarstvo - vodna povračila - pristojnost za izvajanje postopka uveljavlja obveznosti po ZVUpravni organ tožeče stranke pri izdaji spornih »računov« ni odločal o obveznosti tožene stranke po pravilih upravnega postopka, temveč je le izračunal to obveznost na podlagi relevantnih podatkov in toženo stranko obvestil o njeni denarni obveznosti iz naslova njene zakonske obveznosti plačila vodnega povračila. Ker z izdajo »računa« ni bilo hkrati odločeno že o pravno obvezujoči obveznosti zavezanca, ni šlo za upravno stvar.
Sklep III Ips 9/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - predlog za dopustitev revizije v sami revizijiKer vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP, bi bila revizija tožeče stranke dovoljena le, če bi jo pred tem dopustilo Vrhovno sodišče, česar pa tožeča stranka ni izkazala.
Sodba III Ips 25/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - kreditna pogodbaSklenitev kreditne pogodbe nima za posledico zmanjšanja stečajne mase. To velja tudi za sklenitev pogodb za kredite, s katerimi so se pokrivale stare obveznosti. Takšno spreminjanje obveznosti lahko služi tudi poskusom, da bi si upnik zagotovil ugodnejši položaj, vendar mora za to opraviti še dodatna pravna dejanja, katerih veljavnost je s stališča enakopravnega obravnavanja stečajnih upnikov mogoče presojati samostojno.
Sodba III Ips 134/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010avtonomno materialno pravo - razlaga pogodbe - zapadlost kupnine - opredelitev roka zapadlosti - sprememba roka zapadlosti v korist dolžnika - zavarovanje izpolnitve obveznosti - notarski zapisnik o depozituS spornim notarskim zapisnikom o depozitu je tožeča stranka opredelila (i) ali drugačen rok zapadlosti (ii) ali pa drugačen obseg obveznosti plačila kupnine tožene stranke, kot sta bila dogovorjena v notarskem zapisu prodajne pogodbe. V obeh primerih zato ta izjava volje tožeče stranke, ki je v korist tožene stranke, ne more biti brez vpliva na prvotni dogovor o roku zapadlosti dela obveznosti tožene stranke iz naslova plačila kupnine tožeči stranki.
Sklep III Ips 2/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.03.2010dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dopolnitev revizije - prepozna vloga - zavrženje revizijeVrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker je bil predlog za dopolnitev revizije zavrnjen in ker je vrednost spornega predmeta izpodbijane sodbe prenizek.
Sodba in sklep III Ips 190/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.05.2010dovoljenost revizije - krivdna odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna odgovornost - organizacija sejma - višja sila - vzrok za požar - podtaknjen požar - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeOčitka opustitve kot pravno relevantnega vzroka neke škode ni mogoče opredeliti, ne da bi prej definirali obseg dolžnega ravnanja zatrjevanega oškodovalca. O obsegu dolžnega ravnanja zatrjevanega oškodovalca pa ne moremo sklepati iz ravnanja tretjega, ki je neposredni vzrok škode (v obravnavanem primeru tistega, ki je podtaknil požar). Zato o opustitvi dolžnega ravnanja v obravnavanem primeru ni mogoče sklepati zgolj iz dejstva, da je bil požar podtaknjen.
Sklep III Ips 9/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009arbitražna odločba - izpodbijanje arbitražne odločbe - pravica do sodnega varstvaKer ZPP v 476. členu ne opredeljuje vsebine arbitražne odločbe, ki sme biti (le) v okviru razlogov iz 477. člena ZPP predmet preizkusa pred rednimi sodišči, lahko iz prvega odstavka 475. člena ZPP izpeljemo pravilo, da je predmet takšnega omejenega sodnega preizkusa vsaka arbitražna odločba, ki je po učinkih izenačena s pravnomočno sodbo.
Sklep III Ips 205/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek14.07.2009dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizijeKer zahtevka temeljita na različnih (dejanskih in pravnih) podlagah in ker tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od njiju posebej.
Sklep III Ips 244/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.06.2009dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - zavrženje revizijeKer se oblikovalni in dajatveni zahtevek tožeče stranke nanašata na nepremičnino, se kot vrednost spornega predmeta šteje tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sodba III Ips 100/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010razlaga pogodb - pogodbena volja strank - pravna in dejanska vprašanjaV skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR se pri razlagi spornih določb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določbo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Kakšna je bila resnična volja strank ob sklepanju pogodbe, je dejansko vprašanje. Zatrjevana napačna ugotovitev te volje zato ne more pomeniti zmotne uporabe materialnega prava.
Sodba III Ips 142/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek02.04.2010bančni depozit - zavarovanje s sredstvi na bančnem depozitu - pooblastilo - neupoštevanje prepoznih navedb - dokazovanje - dokazno pomembna in odločilna dejstva - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavoSodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“. Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira...

Izberi vse|Izvozi izbrane