Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8115cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 27/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.02.2020nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizijeDa bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.
VSRS Sklep Dsp 1/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2020pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaIz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe.
VSRS Sklep VIII DoR 15/2020-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.02.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko deloRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.
VSRS Sodba X Ips 25/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev revizijiNaknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak...
VSRS Sklep X DoR 247/2018-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.2019dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodiščaRevizija se dopusti glede vprašanja ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski sklad pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?
VSRS Sklep II Ips 132/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - uporaba pravil novele ZPP - novela ZPP-E - procesne predpostavke - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizijePredmet revizije v obravnavani zadevi je odločba, s katero je bil pravnomočno končan obnovitveni postopek: napaden je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Za uporabo procesnega predpisa v postopku pred Vrhovnim sodiščem je odločilen trenutek izdaje prvostopenjskega sklepa. Ta je bil izdan 1. 6. 2018, kar je po začetku uporabe novele ZPP-E, ki se uporablja od 14. 9. 2017. Zato je tudi v tem revizijskem postopku treba uporabiti ZPP, kot velja po uveljavitvi novele ZPP-E.
VSRS Sklep I Up 138/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - možnost izjave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom. Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka. Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca. Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal. Posledično so bile spremembe...
VSRS Sklep U 8/2019-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnostiNačelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.
VSRS Sklep I R 187/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020krajevna pristojnost - izvršilni postopek - spor o pristojnosti - stalno bivališče dolžnika - opredelitev prebivališča dolžnika v predlogu za izvršboNa podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
VSRS Sklep II DoR 567/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - nova škoda - zapadlost odškodninske terjatve - zaključek zdravljenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog za dopustitev revizije se zavrne.
VSRS Sklep I R 137/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - stroški prihoda na sodiščeVrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Gre namreč za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonsko uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti. Taka druga posebna okoliščina bi lahko bila toženkin šibek socialni položaj. Vendar pa po oceni Vrhovnega sodišča delegacija pristojnosti v konkretnem primeru postopka kot celote ne bi pocenila ali poenostavila.
VSRS Sodba XI Ips 6393/2016-92Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.04.2016pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - utemeljen sum - izčrpanje pravnih sredstevSodišče v fazi odločanja o odreditvi pripora oceni le, ali do tedaj zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenega suma je v prvi vrsti dejansko vprašanje.
VSRS Sklep II Ips 270/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljiščaV konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ. Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
VSRS Sodba II Ips 32/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v revizijiTožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
VSRS sklep II Ips 53/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.03.2017dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizijePo določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP sme opravljati pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka sama le, če ima opravljen PDI - česar pa dolžnik v reviziji ne zatrjuje, zato je njegova revizija po prvem odstavku 91. člena ZPP nedovoljena.
VSRS Sklep II DoR 469/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.11.2019dopuščena revizija - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - prenehanje služnosti - utesnitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - ugovor res iudicataRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali je postavljen zahtevek za utesnitev - ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišče obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot. - ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno. - ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to je glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez...
VSRS Sklep II DoR 429/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - prerekanje - trditveno breme - nesporna dejstva - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravnomočne sodbeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali mora upnik v pravdi prerekati ugovor zastaranja, če naj se ta ugovor zavrne, - ali je v okviru trditvenega bremena pravdne stranke, da ponavlja trditve o odločilnih dejstvih, ki jih v pravdi navaja že nasprotna stranka in so med pravdnima strankama nesporne, - ali zastaranje terjatve teče v času, dokler je med upnikom in dolžnikom v veljavi pravnomočna sodba, po kateri je izključen temelj za njeno plačilo.
VSRS sklep II DoR 311/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015predlog za dopustitev revizije - laična revizija - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizijeKer je v obravnavanem primeru predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
VSRS Sodba in sklep II Ips 3/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2019bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - protispisnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - oškodovanje upnikov - rok za vložitev tožbe - kako se izpodbija - učinek izpodbijanjaTako pri primarnem kot tudi podrejenem zahtevku je na podlagi iste dejanske podlage tožbe zasledovana enaka pravna posledica – neučinkovanje sporne prodajne pogodbe v razmerju do tožnikov, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev terjatve ter dopustitev izvršbe na prodano nepremičnino, kolikor je potrebno za poplačilo terjatve. Prvi primarni zahtevek v tožbi je bil v smislu določbe tretjega odstavka 184. člena ZPP le popravljen z določbo 260. člena OZ skladno formulacijo paulijanske tožbe (ugotovitveni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je bil spremenjen v oblikovalni zahtevek na neučinkovanje pogodbe v razmerju do upnika - prvega tožnika, kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve). Tožba torej ni bila dejansko ter pravno identitetno spremenjena v navedenem podrednem zahtevku. Zato tudi ni pravno pravilno stališče revidentov, da bi bilo treba šteti, da je bil podredni zahtevek vložen že po izteku zakonskega prekluzivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih...
VSRS Sodba IV Ips 51/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.02.2017bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - pravice obrambe - plačilni nalog - prekluzija - instrukcijska maksimaPo presoji Vrhovnega sodišča je (pravni) položaj storilca v primeru, ko pooblaščena uradna oseba ugotovi prekršek in plačilni nalog izda neposredno po kršitvi, to je na kraju storitve prekrška, specifičen. Storilec mora skladno z zgoraj navedenimi določbami (neposredno) po storjeni kršitvi in pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, saj jih sicer v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. Skladno z navedenim je potrebno storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenem dejanskem stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Sodišče je ne glede na določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 (gre za t. i. prekluzijo) tudi v prekrškovnem postopku vezano na načelo materialne resnice, kar pomeni, da...

Izberi vse|Izvozi izbrane