Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8263cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep II Ips 200/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni tožbeni zahtevek - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - fiduciarni posel - nagib za sklenitev pogodbe - oderuška pogodba - ničnost - izpodbojnostKer je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba. Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
Sodba in sklep II Ips 348/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizijeKljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti. Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR). Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
Sklep II Ips 620/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010dovoljenost revizije - preživnina - bodoče dajatve - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijeUpoštevaje 40. člen ZPP, znaša vrednost spornega predmeta 36.000,00 EUR (seštevek zahtevanih mesečnih preživnin 600,00 EUR za dobo petih let), zato revizija ni dovoljena.
Sodba III Ips 105/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.03.2009odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - blokada sredstev na računu - pravica do povračila škodePravica do povračila škode, ki jo povzroči državni organ, je urejena v prvem odstavku 26. člena URS; prej pa je bila urejena v prvem odstavku 248. člena Ustave SRS. Revidentka zmotno meni, da je bila starejša ustavna določba s tem, da je navezovala odškodninsko odgovornost države na „nezakonito ali nepravilno“ delo njenih organov, širša od sedanje ustavne določbe, po kateri obveznost nastane, kadar ti ravnajo „protipravno“. Iz ugotovitve, da z obsodilno sodbo v kazenskem postopku, v katerem je bilo odrejeno zavarovanje, ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne sledi, da je bilo to zavarovanje že spočetka protipravno. Za odškodninsko odgovornost države zaradi odreditve začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je potrebna že začetna protipravnost. Tudi v primeru časovno omejene začasne odredbe je po izrecni zakonski določbi prenehanje odredbe še vedno predlagal dolžnik (prvi odstavek 273. člena ZIP). Ko o prenehanju zadevne odredbe...
Sodba III Ips 70/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - razveljavitev odločbe organa Gospodarske zbornice - znižanje carinske stopnje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostRavnanje sodišč nižjih stopenj, ki sta vsebino prvi odstavek 7. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje „prosto“ pri uvozu blaga v letu 1993 opredeljevali s pomočjo tolmačenj ministrstev in prič je bilo napačno. Ta tolmačenja niso pravni vir, zaslišanje prič pa je le dokazno sredstvo, namenjeno ugotavljanju dejstev. Ne eno ne drugo, gledano s stališča uveljavljenih metod pravne razlage, za opredelitev pravnega pravila, vsebovanega v tej določbi, nima nobenega pomena. Vseeno pa iz tega ne sledi, da vsebina tega pravila ne bi mogla biti ravno takšna, kot je bila (nekorektno) opredeljena na nižjih stopnjah. Dejstvo, da je bila odloča v upravnem sporu izpodbita, samo po sebi še ne pomeni, da so ti organi ravnali protipravno. Vsaka pravna norma je predmet pravne interpretacije, kot je bil v konkretnem primeru njen predmet pojem „blag[a], ki se ne proizvaja v Sloveniji“ iz prvega odstavka 7....
Sodba III Ips 174/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.06.2010konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijoNiti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«) niti sklep delavskega sveta z dne 23. 11. 1991 (s katerim je delavski svet druge toženke soglašal s podpisom sporne pogodbe) nista zadostna pravna podlaga, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila ali trajni vložek v drugi toženki ali zahtevek na vzpostavitev takega njenega vložka.
Sklep III Ips 86/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.09.2009prepozna revizija - revizija vložena pri napačnem sodišču - zavrženje revizije - prehodne določbe ZPP-DRevizija je k sodišču prve stopnje, kot pristojnemu za vložitev revizije, prispela po izteku tridesetdnevnega roka. Ker niso podani pogoji za izjemo iz sedmega odstavka 112. člena ZPP, je ni mogoče šteti za pravočasno
Sklep VIII Ips 527/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.06.2010disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba osebnih podatkov - znaki kaznivega dejanja - vročanje odvetniku - prenehanje delovnega razmerja tekom disciplinskega postopka - začasna odstranitev z dela - zavrženje revizijeSpor o začasni odstranitvi delavca z dela ne spada med spore iz 1. in 2. točke 31. člena ZDSS-1, sodišče druge stopnje pa glede tega dela odločitve revizije tudi ni dopustilo. Ker je imel tožnik v disciplinskem postopku pooblaščenca odvetnika, tožena stranka ni kršila pravil o vročanju, ker je vabilo na zagovor vročila le tožnikovemu pooblaščencu. Za odločitev o zakonitosti obravnavane disciplinske odločbe ne zadošča že zgolj ugotovitev sodišča o tem, da je tožniku dokazan neupravičen vpogled v osebne podatke, temveč bi moralo le-to ugotoviti tudi, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke uporabil v nasprotju z zakonom, kar je eden od zahtevanih znakov za kaznivo dejanje po prvem odstavku 154. člena KZ. Ker nobeno od nižjih sodišč ni ugotavljalo dejanskega stanja glede tega, ali je tožnik neupravičeno vpogledane podatke tudi uporabil, je ostalo dejansko stanje glede obstoja enega od znakov očitanega kaznivega dejanja neraziskano, sprejeta odločitev...
Sklep VIII Ips 144/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - urejanje s podzakonskim aktom - odsotnost delavcaDoločilo drugega odstavka 5. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti posega na področje, ki ga ureja zakon. Sodišče druge stopnje bi moralo za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti tudi, ali je tožnikova opravičena odsotnost z dela v trajanju 74 dni predstavljala tisti dejanski stan, ki ustreza določilu petega odstavka 128. člena ZJU, kar bi narekovalo zadržanje (pretrganje) zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka.
Sklep VIII Ips 300/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje ali manjše število delavcev - rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbeSodišče druge stopnje bo moralo ob ponovni presoji upoštevati, da gre pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov za obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved (98. in 101. člen ZDR).
Sklep III Ips 139/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.07.2010špediterska pogodba - povrnitev premoženjske škode - premoženjske pravice - obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev - hrvaško pravoPo določbi 155. člena hrvaškega ZObvO – ki je vsebinsko enaka kot določba 155. člena ZOR - je škoda zmanjšanje nekega premoženja (navadna škoda) in preprečitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček). Pojem premoženja ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice. O zmanjšanju premoženja (torej pravno priznani škodi) govorimo, če se aktivna stran zmanjša, kakor tudi, če se pasivna poveča. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke pomeni njena s pravnomočnimi in izvršljivimi upravnimi odločbami ugotovljena obveznost plačila carinskih in davčnih dajatev.
VSRS Sklep I Kr 71/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o pristojnosti - sedež pravne osebeV konkretnem primeru naj bi bil prekršek storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari treba šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe oziroma njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje, mogoče vezati le na sedež pravne osebe. Okoliščina, da ima državni organ, pri katerem bi moral biti opravljen vpis (Register dejanskih lastnikov), sedež v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa, temveč je jasno, da je bila opustitev storjena v kraju, kjer ima sedež pravna oseba.
VSRS Sodba IV Ips 3/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2020bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - enako varstvo pravic - izvedensko mnenje - možnost izjaveKer storilec ni bil poučen o možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju v določenem roku, niti ni imel dejanske možnosti do izjave tekom nadaljnjega postopka, postopka o prekršku ni mogoče šteti kot poštenega v smislu predhodno predstavljenih zakonskih, ustavnih in konvencijskih pravic. Da bi bilo zadoščeno procesnim jamstvom, ki jih storilcu prekrška zagotavljajo predhodno omenjeni pravni akti, bi bilo potrebno izvedensko mnenje, na katerega se opira sodba, vročiti storilcu skupaj s pravilnim pravnim poukom o tem, da se lahko glede njega izjasni, poda pripombe in dodatne predloge ter mu za to dati primeren rok.
VSRS Sodba I Ips 46668/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.11.2019druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - jezikovna razlaga zakona - restriktivna razlaga - načelo zakonitosti - pravna varnostIzraz kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost iz četrtega in osmega odstavka 86. člena KZ-1 se nanaša le na tista kazniva dejanja, ki so glede na pravno kvalifikacijo dejanja, za katerega je bil storilec spoznan za krivega, uvrščena v XIX. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).
VSRS Sodba I Ips 18198/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.12.2019bistvene kršitve določb postopka - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - odredba o hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - obrazložitev odredbe - pregled prevoznega sredstva - privilegirana priča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvihNesprejemljivo je stališče, da je pomanjkljivo obrazložitev odredbe mogoče sanirati z naknadno presojo in obrazložitvijo v kasnejših fazah kazenskega postopka, v okviru odločanja o zahtevi za izločitev dokazov. Naknadna sodna kontrola namreč ne zagotavlja ustreznih in zadostnih jamstev pred morebitnimi zlorabami, temveč odpira vrata arbitrarnim posegom ter je v izrecnem nasprotju z zakonsko jasno predvidenim postopkom. Za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi ne zadostuje zgolj sklicevanje na predlog tožilstva oziroma policije, saj se s tem izgubi garantna funkcija preiskovalnega sodnika, ki je edini pristojen za odreditev ukrepa, ki hudo posega v človekovo pravico do zasebnosti. V teoriji in sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da vizualno pregledovanje potniške kabine prevoznega sredstva še ne predstavlja tako intenzivnega posega v zasebnost, da bi šlo opravilo za preiskavo, ki ga je mogoče enačiti s hišno preiskavo. Vrhovno sodišče je zaključilo, da...
VSRS Sodba XI Ips 56723/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2020ekstradicijski pripor - bistvene kršitve določb postopka - pravica do obrambe - sojenje obdolžencu v nenavzočnostiVložnik upoštevaje izrecno podano jamstvo države prosilke, da bo tujcu omogočeno ponovno sojenje, v katerem bo imel pravico do obrambe, ne more uspeti z zatrjevanjem, da izročitev tujca zaradi izvršitve sodbe, izdane na podlagi sojenja v njegovi nenavzočnosti, že na prvi pogled ni dopustna.
VSRS Sklep I Kr 3140/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2020prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - pravica do nepristranskega sojenjaDoločba 140. člena ZKP po vsebini predstavlja možnost disciplinskega kaznovanja procesnih subjektov, ki s svojim ravnanjem zavlačujejo kazenski postopek. V pravni dogmatiki disciplinski postopki (poleg kazenskega in prekrškovnega postopka) sodijo v okvir kaznovalnega prava. Glede na navedeno je treba tudi subjektom, ki so bili disciplinsko kaznovani po določbi 140. člena ZKP zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Eden od načinov, da se zagotovi nepristransko sojenje v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je tudi odločanje o predlogu za prenos krajevne...
VSRS Sodba IV Ips 20/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.11.2019bistvene kršitve določb postopka - dokaz z zaslišanjem prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - pravica do izjaveStorilcema pred prekrškovnim organom ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju prič (delavk), iz izpovedb katerih izhaja, da so delo čiščenja prostorov Finančnega urada Maribor opravljale za pravno osebo C., d. o. o. Čeprav storilca tega v zahtevi za sodno varstvo izrecno nista predlagala, bi sodišče glede na razloge, s katerimi sta uveljavljala razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in glede na dokazne zaključke, ki jih je sprejelo v zvezi z izpovedbo priče, ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi vse obremenilne priče (delavke) neposredno zaslišalo ter storilcema dalo možnost udeležbe v postopku njihovega zaslišanja.
VSRS Sodba I Ips 14593/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.11.2019bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožnega predloga - zloraba pravice - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - kaznivo dejanje ponarejanje listin - dejanje majhnega pomena - kaznivo dejanje ponarejanja listinGlede na potek postopka in vsebino spremembe obtožbe, ko je bil del očitka obsojencu izpuščen, odsotnost obrazložitve spremembe obsojencu ni onemogočila, da bi se seznanil o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah obtožbe oziroma njene spremembe. Izostanek tožilčeve utemeljitve spremembe obtožnega akta sam po sebi tudi ni odločilen za presojo dopustnosti spremembe obtožnice. Bistveno je, da je sprememba v skladu s pogoji, določeni v 344. členu ZKP, in z merili, izoblikovanimi v (ustavno)sodni praksi. Predhodna ustna sklenitev najemne pogodbe in v postopku ugotovljena dejstva, da so bili v ponarejeni pisni pogodbi navedeni resnični podatki, da iz tega naslova do obsojenca nihče nima nobenih zahtevkov in da bi bil obsojenec glede na premoženjske razmere upravičen do subvencionirane najemnine, če bi vlogi priložil pristne listine, na izpolnitev zakonskih znakov kaznivih dejanj ponarejanja listin ne vplivajo. Listina je namreč ponarejena, če ne izvira od osebe, ki je...
VSRS Sodba XI Ips 17558/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.01.2020odreditev pripora - bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - prestajanje zaporne kazni - odložni rok - obrazložitev utemeljenega suma - pravnomočna obtožnicaNi mogoče pritrditi stališču, da se sme sodišče ob ugotavljanju in obrazlaganju obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, sklicevati na pravnomočnost obtožnice le ob podaljšanju, ne pa tudi ob odreditvi pripora. Okoliščine odločanja sodišča so si v teh dveh situacijah, torej pri odločanju o odreditvi in o podaljšanju pripora, na moč podobne. Odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni nezakonita. Upoštevaje navedeno v nadaljevanju pa tudi ni v nasprotju z URS ali določbami EKČP. Takšna odreditev pripora namreč obtožencu ni v ničemer v škodo, temveč mu je v korist. Sodišče je evidentno (in tudi pravilno) presodilo, da so (v trenutku odločanja) podani in izpolnjeni vsi pogoji za odreditev in uporabo pripora zoper obtoženca. Če bi pripor odredilo brez odložnega roka, bi se ta zoper obtoženca začel tudi nemudoma izvrševati. To pa tudi pomeni, da bi bil obtoženec iz zanj...

Izberi vse|Izvozi izbrane