Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8126cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 263/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - zavrženje predloga za obnovo postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva človekovih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrnitev pritožbeZoper izpodbijani sklep tožene stranke, s katerim je bil zavržen predlog tožnika za obnovo postopka izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas, je dovoljen upravni spor po 2. členu ZUS-1. To pa pomeni, da subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt ni mogoče voditi in v njem odločiti.
Sodba in sklep II Ips 430/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010povrnitev škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - trčenje motornega vozila in kolesarja - vožnja v vinjenem stanju in z neprilagojeno hitrostjo - vožnja kolesarja po napačnem voznem pasu - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - pravno mnenjeUveljavitev OZ-A ne pomeni, da obresti, ki so prenehale teči, začnejo teči znova; pač pa je nasprotno takšna stranska terjatev ugasnila in ne zaživi znova. Sodišče druge stopnje je tek zakonskih zamudnih obresti omejilo z absolutnim zneskom (višino glavnice), čeprav obresti na dan izdaje sodbe prve stopnje niso dosegle glavnice, kar pomeni, da so vnaprej omejene (le) na enega od možnih načinov prenehanja, ki v času odločanja višjega sodišča niti ni bil več v veljavi.
Sodba II Ips 720/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.09.2010pooblastilo - prekoračitev pooblastila - povrnitev škode zaradi prekoračitve pooblastila - zastaranje odškodninske terjatve - škoda zaradi prekršitve pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega rokaSodišči, ki sta ugotovili, da je imel toženec pooblastilo za naročilo brezplačne storitve izdelave celostne grafične podobe, bi morali v sporu o povrnitvi škode zaradi prekoračitve pooblastila, uporabiti tista določila o zastaranju, ki se nanašajo na pogodbene obveznosti, torej tretji odstavek 376. člena in ne prvega. Datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti preden je toženka sploh zvedela za morebitni nastanek škode. Šele s prejemom računa za opravljeno storitev je začela razčiščevati razloge, za škodo pa je izvedela pozneje. Toda tudi če bi sprejeli tožnikovo zatrjevanje med postopkom, češ da je zastaranje začelo teči s prejemom računa, je treba ugotovitvi, da do vložitve tožbe 30. 5. 2005 petletni zastaralni rok ni potekel.
Sodba IV Ips 75/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.09.2010stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - seštevek kazenskih točkKriterij za ugotavljanje pristojnosti za odločanje o prekršku je predpisana in ne izrečena stranska sankcija. Izjeme iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 je potrebno razlagati restriktivno.
Sklep II Ips 77/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizijeRevizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
Sodba II Ips 554/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.10.2010upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostUpravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.
VSRS Sodba II Ips 74/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabeRevidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
VSRS Sodba VIII Ips 194/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019pokojnina - delo na kmetiji - zavarovalna doba - pokojninska doba - dopuščena revizijaNa podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik delo na kmetiji opravljal za plačilo, neprestano, osebno in po navodilih ter pod nadzorom gospodarja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, s čemer je podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (TZPZ) in Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ).
Sklep II DoR 225/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.09.2010predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - neprerekana dejstva - sprememba ZPP - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV tej zadevi niso izkazani pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je bil toženčev predlog zavrnjen.
Sklep I R 130/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.09.2010določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponovitev predloga z identično trditveno podlago - zavrženje predloga za delegacijo pristojnostiTožnik utemeljuje svoj ponovljen predlog za delegacijo pristojnosti z razlogi, ki se vsebinsko ne razlikujejo od tistih, ki jih je ponudil v oporo svojemu prvotnemu predlogu, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo. To pomeni, da ponovnega vsebinskega odločanja o isti stvari na tak način ne more doseči in da ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponavljanje na vsebinsko identično trditveno podlago oprtega predloga. in je zato bilo treba tožnikov ponovni predlog za prenos pristojnosti zavreči.
Sodba VIII Ips 417/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - prehod carinske postaje - rok za odpoved - zagovorDelodajalec se lahko seznani z odpovednim razlogom že takoj, ko je kršitev storjena, lahko pa tudi kasneje, tudi šele na zagovoru delavca. Odpovedna razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (oba sta navedena v izreku odpovedi pogodbe o zaposlitvi) se razlikujeta in predstavljata vsak zase samostojen odpovedni razlog, kar pomeni, da kršitev pogodbenih obveznosti iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni vezana na obstoj znakov kaznivega dejanja.
VSRS Sodba II Ips 19/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.12.2019okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizijaJudikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije...
VSRS Sodba in sklep II Ips 69/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.01.2020Luka Koper - koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - lokalna samouprava - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - javno dobro - lastninjenje gospodarske infrastrukture - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lega nepremičnine - lex rei sitae - dejanska raba nepremičnin - stanje v naravi - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - ustanovitev Občine Ankaran - razdelitev občine - pridobitev pravne subjektivitete - pravno nasledstvo - sodna praksa Ustavnega sodišča - konstituiranje občine - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - upravljanje skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - neobstoj sporazuma - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - navadno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo - stranska udeležba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo - domneva dobre vere - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - časovna veljavnost predpisov - jezikovna razlaga - namenska razlaga - sistematična razlaga - neprerekane trditve - nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - iura novit curia - dopuščena revizija - izpodbojna pravna domnevaKer Mestna občina Koper in Občina Ankaran nista sklenili ustreznega sporazuma o (raz)delitvi premoženja, so postale nepremičnine po samem zakonu last tiste izmed njiju, pri kateri so se ob ustanovitvi nove občine nahajale, in to z učinkom za nazaj (ex tunc). Ustanovitev nove (izločene) občine pa je v tem pomenu ključna razmejitvena točka tako vsebinsko kot časovno. Opisani delitveni ključ je razumen; sosednji občini se lahko tudi o nepremičninah dogovorita, sicer po zakonu postane lastnica nepremičnin tista občina, na območju katere ležijo. Tožnica je kot upoštevno infrastrukturo štela vse tisto, kar je pomenilo funkcionalni del koprskega tovornega pristanišča in kar je sama enačila s strukturami znotraj ograjenega območja Luke Koper. S tem je zahtevek utemeljila v pomenu integralne gospodarske infrastrukture pristaniškega omrežja. To ni nerazumno, saj gre za sklop nepremičnin, ki so bile v pomenu pristaniške službe že v zasnovi organsko povezane. Tudi...
VSRS Sodba IV Ips 23/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.04.2008postopek o prekršku - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s sprenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - kršitev materialnih določb zakona - izvršena sankcijaIzvršitev nezakonito izrečene sankcije ne odpravi nezakonitosti. Sankcijo, izrečeno v nasprotju z zakonom, je treba odpraviti.
VSRS Sklep II DoR 411/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2019dopuščena revizija - gospodarske javne službe - lastninjenje po ZGJS - pasivna legitimacija - ustanovitev nove občine - ustanovitev Občine Ankaran - skupno premoženje občin - razdelitev skupnega premoženja - dejanska raba nepremičnin - namenska rabaRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je v primeru, ko (zgolj) na delu območja (posameznem naselju) neke občine nastane nova občina in prejšnja občina še vedno obstaja na preostalem območju, pravilna razlaga 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi, da do razdelitve premoženja nastane režim skupnega premoženja na celotnem območju obeh občin ali zgolj na območju novo nastale občine? 2. Ali je za lastninjenje (premoženja) nepremičnin po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) kakorkoli relevantna oziroma odločilna tudi dejanska raba nepremičnin? 3. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta za lastninjenje po 76. členu ZGJS ugotavljali dejansko rabo nepremičnin, namesto da bi ugotavljali, ali nepremičnine spadajo v območje meje Luke Koper v obdobju 1992 - 1994 in so posledično namenjene potrebam koprskega tovornega pristanišča.
VSRS Sklep VIII Ips 35/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - vštevanje osebnih dohodkov - oprava poizvedb - informativni dokazV okviru reparacijskega zahtevka je treba upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb, če dohodkov na tej podlagi delavec, če bi bil v delovnem razmerju pri delodajalcu, sicer ne bi mogel ali smel pridobiti.
VSRS Sodba VIII Ips 61/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.2019pravica do vdovske pokojnine - vdova - tuje pravo - dolžnost preživljanja otrokRevizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava s strani sodišča druge stopnje glede razlage pojma otrok iz 3. alineje prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da so otroci po tej določbi le otroci vdove/vdovca oziroma otrok, ki ga je imela skupaj s pokojnim možem. Po stališču sodišča druge stopnje vdova po pastorku ni upravičena do vdovske pokojnine, četudi bi bil pastorek upravičen do družinske pokojnine in bi ga morala vdova preživljati po smrti zavarovanca oziroma uživalca. Po presoji revizijskega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je vdova upravičena do vdovske pokojnine, če ji je ostal po smrti zavarovanca oziroma uživalca otrok le tega – ne glede na to, ali je skupni otrok ali le njegov - če ima ta otrok pravico do družinske pokojnine in ima vdova do njega dolžnost preživljanja. Pravica do vdovske pokojnine ni vezana in izpeljana le iz položaja umrlega zavarovanca oziroma...
VSRS Sodba VIII Ips 52/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020stavkovni sporazum - sprememba sistemizacije - sprememba delovnega mesta - naziv delovnega mesta - javni sektorDelodajalec mora v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta.
VSRS Sodba VIII Ips 63/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2018starostna pokojnina - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - načelo pravnomočnostiOdločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice. Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je...
VSRS Sklep II DoR 678/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - nemogoč pogoj - učinek ponudbe - sprejem ponudbe - bistvene sestavine pogodbe - davek na dodano vrednost (DDV)Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe, - ali je dopustno, da ponudba za prodajo vključuje pogoj zaradi katerega je nemogoče skleniti posel s predkupnim upravičencem, - ali je ugovarjanje nasprotni ponudbi pravočasno, če je podano po 14 dneh; ali je sprejem ponudbe z navedbo pomislekov veljaven.

Izberi vse|Izvozi izbrane