Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8549cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X DoR 260/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2020predlog za dopustitev revizije - prošnja za sprejem v državljanstvo - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljena sredstva za preživljanje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja o neustavnosti in nezakonitosti prvega odstavka 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije.
VSRS Sodba X Ips 8/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.09.2020pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev revizijiKer so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja revidenta tožnik ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
VSRS Sodba I Kp 30162/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.10.2020pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prepovedana droga - konoplja - sostorilstvoPomen kaznivega dejanja je majhen, če je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij), in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij). Številne zaslišane priče so opisovale, kako so si s konopljinimi produkti, ki jim jih je S. J. podaril, lajšale ali celo odpravile zdravstvene težave oziroma bolezenska stanja svojih družinskih članov. Izveden dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi imeli v predmetni zadevi konkretni obravnavani konopljini produkti zdravju škodljive učinke, temveč po izpovedbah prič in predloženi medicinski dokumentaciji prav nasprotno. Številni bolniki oziroma njihovi družinski člani so izpovedovali o ugodnih učinkih konopljinih produktov, ki so jih prejeli od obtoženega S. J. Gre za ljudi, ki so izkusili učinke številnih zdravil in...
VSRS Sklep X DoR 166/2020-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.11.2020predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločitev brez glavne obravnave - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodiščaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zakonito in skladno z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
VSRS Sodba I Ips 41786/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.11.2020ugotavljanje nezakonitosti dokaza - postopek legalizacije - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - prostovoljna izročitev stvari policijiDa postopek z izročitvijo predmeta ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo, mora biti izročitev prostovoljna. Pri presoji prostovoljnosti pa je ključno, da je obdolženec (oziroma kršitelj) ustrezno poučen in da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve je namreč ravno njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP oziroma, ko gre za kršitelja pa s pravicami iz 1. alineje drugega odstavka 55. člena ZP-1, ki v prvi vrsti zajemata pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo. Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika vselej ostaja dejansko vprašanje vsakega konkretnega primera. To velja tako v (pred)kazenskem kot tudi prekrškovnem postopku. Presoja osredotočenosti suma, ki je pomembna z vidika presoje morebitne kršitve privilegija zoper samoobtožbo, je v obravnavani zadevi umanjkala. Te ne more...
VSRS Sklep X Ips 51/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.12.2020pravice in obveznosti po ZNISESČP - dopuščena revizija - res judikata - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaKer izpodbijana sodba temelji na enakem materialnem stališču kot prvostopenjska sodba v zadevi X Ips 5/2019, je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enotnosti upravne in sodne prakse izjemoma dopustilo revizijo tudi v obravnavani zadevi, saj je štelo, da gre za tako pomembna pravna vprašanja, da mora biti utemeljenost morebitnega odstopa od stališča revizijskega sodišča presojena tudi v drugih vsebinsko podobnih zadevah, ki so že odprte pred Vrhovnim sodiščem. Izjemnost pomena poenotenja sodne prakse glede navedenih pravnih vprašanj izhaja iz okoliščine, da pomenijo odločitve, sprejete po določbah ZNISESČP, in njihova presoja pred sodiščem zaključno fazo izvrševanja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, v obsegu, v katerem je bilo Republiki Sloveniji naloženo, da sprejme vse potrebne ukrepe za poplačilo neizplačanih...
VSRS Sklep II DoR 452/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2020oporočno dedovanje - razdedinjenje dediča - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - enotno sosporništvo - nujno sosporništvoPredlog se zavrne.
VSRS Sklep II Ips 50/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.11.2020dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporabnina - dobroverni lastniški posestnik - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - prodaja tuje stvari - ničnost pogodbe - causa (kavza) - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnostIz ugotovljenih dejstev izhaja, da je toženec neposredni nelastniški posestnik sporne parcele, medtem ko je stranska intervenientka njena posredna posestnica. Zaradi neuporabe pravila iz prvega odstavka 97. člena SPZ sodišče druge stopnje ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev. Ker je presodilo, da toženec sporno parcelo uporablja brez pravne podlage, bi se moralo najprej opredeliti do vprašanja dobrovernosti stranske intervenientke glede lastništva sporne nepremičnine. Šele v primeru, če bi ugotovilo, da stranska interveneintka ni bila dobroverna posredna posestnica, bi moralo opraviti še nadaljnjo presojo glede vprašanja, ali bi morala biti tožencu kot neposrednemu posestniku ta okoliščina znana.
VSRS Sklep I R 105/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.07.2020določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nestranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodiščeVrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. Za podobno situacijo (četudi zgolj za svaštvo) gre v obravnavani zadevi. To dejstvo bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča; hkrati pa gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
VSRS Sklep I R 27/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.03.2017določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodiščaVidez nepristranskosti bi bil lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi zadevi.
VSRS Sklep I Up 308/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.04.2017vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - komunikacija med pooblaščencem in stranko - delovanje elektronske pošteZa pooblaščenca okvara v delovanju strankine elektronske pošte na določen dan ni bila predvidljiva. To bi namreč pomenilo, da so težave z delovanjem elektronske pošte prejemnikov običajne (redne, vsakodnevne), odsotnost težav pa izjema, zaradi česar bi normalna raba tega sredstva komuniciranja vključevala tudi zavedanje uporabnikov, da pošta ni dosegla naslovnika. Takemu sklepanju že na splošni ravni ni mogoče pritrditi, saj je ob današnjem stanju informacijske tehnologije navedeno sredstvo mogoče opredeliti kot sprejet zanesljiv način izmenjave informacij. Vendar je treba tudi v takem primeru preveriti, ali bi stranka in njen pooblaščenec z dovolj skrbnim ravnanjem kljub dogodku lahko preprečila zamudo.
VSRS Sklep II DoR 574/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.11.2020predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeV nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS)
VSRS Sodba II Ips 15/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2020predpogodba - razveza predpogodbe - učinki razveze - odškodninski zahtevek - obstoj odškodninske odgovornosti - dopuščena revizijaV sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se tudi pri predpogodbi uporabljajo določbe 111. člena OZ o učinkih razvezane pogodbe. Tako je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da ima predpogodbi zvesta stranka poleg zahtevka za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, torej zahtevka za sklenitev glavne pogodbe, v primeru neizpolnitve ali kršitve predpogodbe pravico do razdrtja predpogodbe in uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Pri presoji utemeljenosti odškodninskega zahtevka pa ni pomembno le, ali je bila sklenjena predpogodba, ampak je pomembno tudi, kako natančno so bile v predpogodbi že določene obveznosti pogodbenih strank. Obstoj odškodninske odgovornosti je namreč omejen s pravili o vzročni zvezi in pričakovanostjo oziroma predvidljivostjo škode. V 243. členu OZ, ki ureja poslovno odškodninsko odgovornost, je v prvem odstavku določeno, da ima upnik (pogodbi zvesta stranka) pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi...
VSRS Sklep II DoR 480/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.11.2020dopuščena revizija - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - črna gradnja - zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - začasni objekt - zakonita stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - pretekla rabaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je nelegalno zgrajen objekt ("črna gradnja”) mogoče obravnavati kot samostojen predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice (stavbne pravice) na podlagi določbe 271. člena SPZ.
VSRS Sodba X Ips 11/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2020dopuščena revizija - trošarina - trošarina za komercialni prevoz - vračilo trošarine za plinsko olje - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - sprememba zahtevka - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka - zavrženje zahtevka - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega pravaKupec plinskega olja, ki vračilo trošarine po 54č. členu ZTro uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Iz prvotno deklariranega zahtevka pa izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice.
VSRS Sodba X Ips 26/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.12.2020dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - reorganizacija - povezane osebe - prikrito izplačilo dobička - davčna optimizacija - izogibanje plačilu davka - zloraba predpisov - davčna ugodnost - zavrnitev revizijeNedovoljeno davčno izogibanje po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 je podano tudi tedaj, če je ob celoviti presoji vseh pomembnih dejstev in okoliščin posameznega primera mogoče zaključiti, da je bila neupravičena pridobitev davčne ugodnosti oziroma preprečitev dosege davčnega predpisa in izogibanje izpolnitvi davčnih obveznosti, glavni (bistven) cilj strank pravnega posla oziroma več povezanih pravnih poslov, ki služijo istemu cilju. Taka ugotovitev pa je mogoča, če so drugi, nedavčni cilji pri tem bili povsem nepomembni oziroma zanemarljivi. Mejo med davčnim izogibanjem po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 ter t. i. davčno optimizacijo je treba vselej ugotoviti in presoditi ob celoviti presoji vseh pomembnih dejstev in okoliščin posameznega primera. Če je ugotovljeno, da pravni posel (oziroma več njih, ko jih je treba presojati kot celoto) ne zasleduje izključno pridobitve neupravičene davčne ugodnosti, temveč je ta hkrati utemeljen tudi z razumnimi...
VSRS Sodba U 7/2020-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2020imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - možnost preizkusa odločitve - zakonitost postopka izbire - obseg obrazložitve - merila za izbiro - ocena sodniške službe - zavrnitev tožbeUtemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke. Sodni svet je stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene...
VSRS Sodba X Ips 148/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - Kombinirana nomenklatura carinske tarife (KNCT) - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 3004 - prehransko dopolnilo - zdravilo - dovoljenje za promet z zdravilom - pomen predstavljanja in trženja proizvoda kot zdravila - učinkovina proizvoda kot bistvena sestavina za uvrstitev v carinsko tarifo - uvrstitev proizvoda v tarifno številko 2106V zvezi s tarifno številko 3004 KN je iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki. Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove...
VSRS Sklep I R 123/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2020določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - manjše sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga - notarPoznanstvo s sodniki in osebjem (trditev o tesnih oziroma intenzivnih prijateljstvih ni podal) ne dajejo podlage za dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
VSRS Sklep II DoR 466/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.11.2020dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - izključna odgovornostRevizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca toženke.

Izberi vse|Izvozi izbrane