<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sklep VIII Ips 11/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.11.2019

Evidenčna številka:VS00030416
Datum odločbe:08.10.2019
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 937/2017
Datum odločbe II.stopnje:04.07.2018
Senat:Marjana Lubinič (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Samo Puppis, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka

Jedro

Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in nadzorom delodajalca. Spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski je odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja pripadnikov, ki opravljajo vojaško službo. Med značilnosti vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije. Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih; ti že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja,…

Podvrženost pravilom, kar vključuje tudi nošenje uniforme in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe, ni mogoče šteti za dolžnost, ki izključuje možnost tedenskega počitka. Prav tako ne gre za neke aktivnosti, ki same po sebi pomenijo izvajanje delovnih nalog.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi zaradi delnega umika glede zahtevka za plačilo 423,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2013 dalje do plačila. Toženki je naložilo, da tožniku plača 2.162,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2015 dalje do plačila. V presežku za plačilo zneska 126,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2012 dalje do plačila in plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.162,60 EUR od 11. 12. 2012 do vključno 13. 12. 2015 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 433,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 171/2018 z dne 4. 12. 2018 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomenijo opravljanje dela za delodajalca oziroma pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, v kateri se sklicuje na zadevo VIII Ips 21/2018 z dne 20. 11. 2018. Navaja, da je bistvo tovrstnih sporov v razumevanju oz. definiciji prostega dneva oz. tedenskega počitka. Gre za to, da so se pripadnikom zagotavljali dnevi, ko niso bili angažirani na nalogah misije, morali pa so funkcionirati v skladu s pravili hišnega reda baze tako glede pravil sobivanja kot varnostnih pravil, ki so veljala za slovenski kontingent in v bazi, torej biti urejeni v uniformi in ne nenadzorovano zapuščati baze ter poskrbeti za higieno in življenjske potrebe. Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre tako za poseben pravni kot tudi dejanski položaj pripadnikov SV. To, da se je pri življenju v vojaški bazi treba nujno soočiti z določenimi omejitvami, ki izhajajo iz narave njene organizacije, še ne pomeni, da ne gre za tedenski počitek v smislu 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013 in naslednji). Zgolj to, da je pripadnik oblečen v uniformo, ne pomeni, da dela ali da je na razpolago delodajalcu za izpolnjevanje svojih delovnih obveznosti oziroma, da je njegov tedenski počitek kakorkoli okrnjen. Logistični vod je vodo dostavil pred bivalne prostore pripadnikov; ti so jo lahko vzeli po potrebi ali pač ne. To, da nadrejeni pride v prostore pripadnikov, kjer so ti lahko v svojih, civilnih oblačilih, in celo v spodnjem perilu, ne pomeni delovnega sestanka.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na revizijo ni priglasil.

6. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je utemeljena.

8. Tožnik je bil zaposlen pri toženki kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske. V obdobju od 22. 3. 2013 do 29. 9. 2013 je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven Republike Slovenije v mirovno operacijo „KFOR“ Kosovo.

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženka tožniku v obdobju dela na misiji v tujini ni zagotavljala tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur, zato je tožnik upravičen do odškodnine zaradi nezagotovljene pravice do tedenskega počitka. Toženka je v postopku predložila mesečne evidence dnevnih delovnih obremenjenosti pripadnikov, v katerih je bil med drugim tudi za tožnika vsake toliko časa zabeležen počitek. Vendar je sodišče na podlagi izpovedi tožnika in prič ugotovilo, da tožnik tudi v dneh, ko je imel predviden počitek po evidenci (ki jih sodišče v obrazložitvi sodbe ne navede), ni bil povsem prost svojih delovnih obveznosti. Tožnik je izpovedal, da so na misiji sicer imeli proste dni, ko so lahko počivali, vendar so tudi te dni imeli določene naloge, kot so čiščenje prostorov, čiščenje orožja v orožarni ter nošenje pitne vode v prostore, kjer so bili nastanjeni. Navedeno sta potrdili priči S. G. in M. M., ki sta izpovedali, da so tudi na sicer proste dneve dobivali naloge, da so morali nositi vodo, čistiti orožje in pospravljati, prav tako pa so na prost dan imeli sestanke v zvezi z nalogami za naslednji dan. Poleg tega so morali nositi uniformo, ko so zapustili svoje bivalne prostore in po vojaško pozdravljati. Nasprotno so priče, ki jih je predlagala toženka, in sicer S. S. (tožnikov nadrejeni), M. T. in G. V. izpovedali, da ko je bil vojak prost, se naj ne bi udeleževal ničesar, ne sestankov, ne čiščenja. Sodišče tem izpovedbam ni sledilo, ker te priče s tožnikovimi konkretnimi nalogami niso bile seznanjene (razen priče M. A., ki je izrecno zanikal, da bi tožnik tudi v evidencah navedenih prostih dneh opravljal naloge čiščenja, nošenja vode ipd.).

10. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožniku na obravnavani misiji ni zagotavljala tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur, temelji na ugotovitvah, da so bile tožniku tudi na (po evidenci) proste dni odrejene naloge čiščenja, nošenja vode, sestanki. V vsakem primeru pa, torej tudi, ko mu morda niso bile odrejene druge naloge, je moral biti dnevno v uniformi in ni smel zapustiti baze, o čemer je izpovedoval tožnik in priči S. G. in M. M.. V tem okviru že spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi po stališču sodišča prve stopnje predstavlja delovno obveznost (njihova kršitev pa je lahko tudi disciplinski prekršek).

11. Sodišče druge stopnje je le na splošno sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, izpostavilo pa samo, da „okoliščine, kot so nošenja uniforme, spoštovanja Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi, nedovoljeni zasebni izhodi, vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi (tedenskega) počitka.“

12. Ker se okvir presoje sodišča druge stopnje dejansko nanaša na nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze, medtem ko ostalih nalog sploh ni omenilo, je bilo takšno tudi dovoljeno revizijsko vprašanje.

13. Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in nadzorom delodajalca.

14. V začrtanem okviru pa se je vseeno treba strinjati s toženko, da je spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja pripadnikov, ki opravljajo vojaško službo (glej tudi Pravila službe v Slovenski vojski – Ur. l. RS, št. 84/2009). Med značilnosti vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije.1 Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih; ti že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil obnašanja itd.2

15. Pravila med drugim predpisujejo „nošenje uniforme in izgled“ ter določajo, da vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi.3 Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko.4 Zahteva za nošenje uniforme je glede na naravo napotitve na misijo tudi logična, saj omogoča prepoznavanje med udeleženci misije. Med pravila nastanitve in reda spada tudi nedovoljenost oziroma omejitev zasebnih izhodov5.

16. Podvrženost pravilom, kar vključuje tudi nošenje uniforme in nedovoljenost zasebnih izhodov pri opravljanju vojaške službe, ni mogoče šteti za dolžnost, ki izključuje možnost tedenskega počitka. Prav tako ne gre za neke aktivnosti, ki same po sebi pomenijo izvajanje delovnih nalog. Nasprotno stališče, ki ga je s tem v zvezi izrecno zavzelo sodišče prve stopnje, je povsem zgrešeno, saj ne loči pravil reda in obnašanja (ki so nenazadnje zahtevana tudi v drugačnih sredinah – npr. internatih, nastanitvenih centrih, šolah ipd.) in delovnih obveznosti. Dejstvo, da je tožnik moral nositi uniformo tudi na dan, ko ni imel delovnih zadolžitev, ne ovira tedenskega počitka, saj nošenje takšne ali drugačne obleke ne preprečuje počitka ali namena počitka. Prav tako počitka ne preprečuje dejstvo nemožnosti izhoda iz vojaške baze.6

17. Materialno pravna presoja sodišča druge stopnje in v navedenem okviru presoje revizijskega vprašanja tudi presoja sodišča prve stopnje, da za presojo o nezagotavljanju tedenskega počitka zadošča že nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze, je torej napačna. Ker pa se sodišče druge stopnje ni izrecno opredelilo do ostalih pritožbenih navedb glede ugotovljenih nalog tožnika ob dnevih, ko naj bi imel zabeležen počitek, na katere se je v zvezi z ugoditvijo zahtevka sklicevalo sodišče prve stopnje, je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje. V novem sojenju se bo sodišče druge stopnje moralo opredeliti tudi do pritožbenih navedb toženke glede nalog čiščenja, nošenja vode in sestankov. Revizijsko sodišče s tem v zvezi dodaja, da za presojo ni nepomembno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostost in vsebina. Enako velja tudi za obveznost čiščenja (ali je šlo za čiščenje prostorov, kjer so pripadniki bivali, skupnih prostorov, ki je bilo tožniku odrejeno kot delovna naloga prav na dneve tedenskega počitka itd.) oziroma za čiščenje orožja (ali je bila ta obveznost tožniku odrejena in jo je moral opraviti prav na dan, ko je imel prosto, ali je lahko to opravil katerikoli drug dan itd).

18. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

19. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Vrhovni sodnik Samo Puppis je glasoval proti takšni odločitvi.

-------------------------------
1 332. točka Pravil: Pripadniki Slovenske vojske izvajajo mednarodne obveznosti Republike Slovenije, prevzete v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, v mednarodnih operacijah in misijah v skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski ter temi pravili službe.
2 Glej npr. 169. -171. točko Pravil in številne druge določbe, ki predpisujejo režime dela, bivanja, obnašanja in varovanja.
3 Glej 41.-46. točko Pravil.
4 Prvi odstavek 41. točke Pravil.
5 Glej 241.-244. točko Pravil.
6 Navedeno stališče predstavlja prvi primer vsebinske presoje o tem vprašanju. Tudi sicer toženka tega vprašanja v predlogih za dopustitev revizije, ki jih je revizijsko sodišče presojalo v letih 2017 in 2018, ni postavila. Izjema sta bili le zadevi VIII DoR 53/2017 in VIII DoR 85/2017, v katerih pa sta bili podobni vprašanji neustrezni, saj izpodbijani sodbi sodišča druge stopnje v teh zadevah nista temeljili le na takšnih zaključkih.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) - člen 41-46, 169-171, 241-244, 332
Datum zadnje spremembe:
28.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MDE2