<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sklep VIII Ips 32/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.32.2019

Evidenčna številka:VS00030412
Datum odločbe:19.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 538/2018
Datum odločbe II.stopnje:11.10.2018
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka

Jedro

Razlog za izostanek obrazložitve o tem, katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel v dneh, ko je imel predviden počitek, je v zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da je za presojo bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile, in da tožnik ni imel 24 ur prosto. V resnici je ravno nasprotno. Za presojo je odločilno vprašanje, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma, kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 3.654,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2014 dalje do plačila. Višji in drugačen tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in odločitev o stroških postopka delno spremenilo tako, da je znesek dosojenih stroškov znižalo na 1.019,09 EUR. V preostalem delu je pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 265/2018-6 z dne 6. 2. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanj, ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino in ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, v kateri sodbama sodišč nižje stopnje očita neobrazloženost. V sodbah bi moralo biti navedeno, kaj se šteje za delovno obveznost. Splošna opredelitev o nekih zadolžitvah in obveznostih tožnika na prost dan je pravzaprav edina obrazložitev dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodbe, kot jo zahtevata ZPP in ustavnosodna praksa. Sklicuje se na zadevo VIII Ips 21/2018 z dne 20. 11. 2018. Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre tako za poseben pravni kot tudi dejanski položaj pripadnikov SV. Razumevanje opravljanja dela v tujini je tako treba prilagoditi temu posebnemu položaju, kar pomeni, da veljajo določene specifike. V tem okviru še zlasti ni dopustno kot delovnih nalog oziroma delovnih obveznosti upoštevati stalne prisotnosti (dosegljivosti) na območju delovanja, nošenja uniforme, bivanja v bazi, prepovedi samostojnega izhoda iz baze, spoštovanja pravil baze, upoštevanja hišnega reda oziroma pravil obnašanja, urejenosti, higiene ter skrbi za varnost pripadnikov. Gre za to, da so se pripadnikom zagotavljali dnevi, ko niso bili angažirani na nalogah misije, morali pa so funkcionirati v skladu s pravili hišnega reda baze tako glede pravil sobivanja kot varnostnih pravil, ki so veljala za slovenski kontingent in v bazi, torej biti urejeni v uniformi in ne nenadzorovano zapuščati baze ter poskrbeti za higieno in življenjske potrebe. To, da se je pri življenju v vojaški bazi treba nujno soočiti z določenimi omejitvami, ki izhajajo iz narave njene organizacije, še ne pomeni, da ne gre za tedenski počitek v smislu 156. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami).

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je utemeljena.

8. Tožnik je bil pri toženki zaposlen kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske. Za obdobje od 25. 3. 2014 do 25. 10. 2014 je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven Republike Slovenije v mirovno operacijo „KFOR“ Kosovo.

9. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožniku na obravnavani misiji ni zagotavljala tedenskega počitka v trajanju neprekinjenih 24 ur temelji na ugotovitvi, da so imeli tudi ob domnevno prostih dnevih določene zadolžitve in obveznosti, ki naj bi bile precej manjše kot ob drugih dnevih, vendar ne v smislu 24 urnega tedenskega počitka. Katere zadolžitve in obveznosti naj bi to bile, iz sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati. Sodišče druge stopnje je prav tako kot bistveno izpostavilo, da tožnik dejansko v času, ko je bil na misiji, ni imel prostih dni v trajanju 24 ur nepretrgano, čeprav so bile njegove zadolžitve v teh dneh manjše. Pri tem enako kot sodišče prve stopnje ne pojasni, katere so bile tiste zadolžitve, ki naj bi jih tožnik opravljal v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.

10. Razlog za izostanek obrazložitve o tem, katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel v dneh, ko je imel predviden počitek, je v zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da je za presojo bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile, in da tožnik ni imel 24 ur prosto. Zato naj bi bilo nepomembno, kakšna opravila je imel ob domnevno prostih dnevih in koliko časa so ta trajala, ter da je imel občasne izhode, izlete oz. nekaj urne počitke, stanje pripravljenosti, prostočasne aktivnosti in poseben misijski dopust v domovini. V resnici je ravno nasprotno. Za presojo je odločilno vprašanje, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma, kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.

11. Ker ostaja nerazjasnjeno, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi po evidenci imel prosto, ni razlogov o odločilnih dejstvih. To pomeni, da sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odgovor na prvo vprašanje).

12. Toženka je v pritožbi obrazloženo ugovarjala neustreznemu in na nekaterih mestih celo nasprotujočemu povzemanju izpovedi tožnika in prič ter dokazni oceni sodišča prve stopnje. Pritožbene ugovore povzema tudi v reviziji. Sodišče druge stopnje je zgolj navrglo, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do izpovedi tožnika in posameznih prič (poveljnika voda R. G., V. L. in B. M.) in da je na podlagi vseh izpovedi pravilno zaključilo, da je tožnik v 27. polnih tednih, ko je bil na misiji, dejansko vse dni opravljal svoje delovne obveznosti, kar pomeni, da mu ni bila omogočena izraba tedenskega počitka. V zvezi s tem revizija utemeljeno opozarja, da standardu obrazloženosti sodbe ne zadošča gola zavrnitev pritožbenih ugovorov brez konkretne obrazložitve, upoštevaje da gre za odločilna dejstva oziroma strinjanje z dejanskimi zaključki sodišča prve sodbe brez vsebinske obrazložitve.

13. Ker ni razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 360. člena ZPP (odgovor na drugo vprašanje). Ker pa se že sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo oziroma ugotovilo (kolikor te ugotovitve niso kontradiktorne), katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel ob domnevno prostih dnevih, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi sodišč nižje stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Ob upoštevanju gornjih izhodišč bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sprejeti dokazni zaključek o tem, katere zadolžitve in obveznosti je imel tožnik v dneh, ko je imel predviden počitek.1 Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, bo moralo izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka.2

14. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------
1 Vrhovno sodišče je stališče glede nošenja uniforme in glede nedovoljenosti zasebnih izhodov zavzelo v zadevi VIII Ips 11/2019 z dne 8. 10. 2019. Stališče glede sodelovanja na sestankih pa je zavzelo v zadevi VIII Ips Ips 31/2019 z dne 8. 10. 2019.
2 Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in nadzorom delodajalca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14
Datum zadnje spremembe:
28.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MDE0