<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sklep VIII Ips 18/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.18.2019

Evidenčna številka:VS00028867
Datum odločbe:08.10.2019
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 321/2018
Datum odločbe II.stopnje:11.10.2018
Senat:Marjana Lubinič (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost

Jedro

Sodelovanje na postroju ob dvigu zastave ni opravilo, ki izključuje možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen. Pri tem je treba upoštevati, da postroj vojakov zaradi dviga zastave ne predstavlja neke aktivnosti, ki bi pomenila izvajanje delovnih nalog, saj je njegov namen drugačen (kolektivno izražanje pripadnosti in spoštovanja), sicer pa postroj tudi ni bil zahtevan od vojakov, ki so prejšnjo noč opravljali naloge. Postroj ob dvigu zastave tudi ni opravilo ali dejavnost, ki bi zahtevala nek poseben psihofizičen napor in že zaradi tega preprečevala možnost tedenskega počitka ali ga celo izključevala. Poleg tega ne predstavlja opravila, ki bi zahtevalo daljši čas in bi s tem vplivalo na možnost tedenskega počitka. Takšno tolmačenje terjajo prav navedene posebnosti vojaške službe in dolžnost spoštovanja nekaterih pravil in protokolov v vojski v okoliščinah skupne nastanitve vojakov na mednarodni misiji.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 2.371,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2013 dalje do plačila in povrnitev stroškov postopka tožniku v višini 1.209,06 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek za plačilo 193,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 242/2018 z dne 23. 1. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, v kateri se sklicuje na Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije in o slovenski narodni zastavi ter na sedmi odstavek 28. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS št. 58/2008 in naslednji). Ta določa, da pravila za bojno in drugo delovanje, postrojitvena pravila in pravila za štabno delo izda minister na predlog načelnika generalštaba - Pravila službe v Slovenski vojski. Pomen postroja in prisotnosti pri dvigu zastave je ena temeljnih oblik izražanja pripadnosti in spoštovanja domovini, narodu in vojaški službi, pri čemer prisotnosti na postroju in prisotnosti ob dvigu zastave ni mogoče šteti med redne delovne naloge pripadnika Slovenske vojske na mednarodni vojaški misiji. Po mnenju tožene stranke ni mogoče enako obravnavati jutranjega postroja, obveznega nošenja uniforme, posebne opremljenosti pripadnikov, prisotnosti pri dvigu zastave, udeležbe pri večernem posredovanju informacij zaradi zagotavljanja varne izvedbe nalog, z rednimi delovnimi nalogami patruljiranja, izvidovanja, stražarskimi nalogami varovanja baze in drugimi aktivnostmi, na katere so bili pripadniki napoteni na podlagi povelja nadrejenega.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

6. Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je utemeljena.

8. Tožnik je bil zaposlen pri toženki kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske. Za obdobje od 2. 10. 2012 do 22. 3. 2013 je bil napoten na opravljanje vojaške službe izven Republike Slovenije v mirovno operacijo „KFOR“ Kosovo.

9. Sodišče druge stopnje je soglašalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožniku v obdobju dela na misiji v tujini ni bilo omogočeno izkoristiti 21 dni tedenskega počitka in s presojo, da je tožnik posledično upravičen do odškodnine zaradi nezagotovljene pravice do tedenskega počitka v višini 2.371,74 EUR. V obrazložitvi, ki je ožja in na nekaterih mestih tudi drugačna kot obrazložitev sodišča prve stopnje, je navedlo, da je sodišče prve stopnje „utemeljeno štelo za delovno obveznost tudi jutranji postroj in dvig zastave, saj je ugotovilo, da so bile za neizvedbo te obveznosti predvidene sankcije,“ sklicevalo pa se je tudi na izpoved priče D. J. v zvezi z izleti, na katerih je bil tožnik na nalogi varovanja.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bili vojaki dnevno zjutraj navzoči pri postroju ob dvigu zastave, razen ob nedeljah, ko postroja kljub dvigu zastave sploh ni bilo, in v dnevih, ko so predhodno noč opravljali naloge (patrulje). To naj bi pomenilo, da tožnik takrat, ko se je moral udeležiti jutranjega postroja, ni imel prostega dne. V nadaljevanju je na podlagi misijskega načrta ugotovilo, da je tožnik tudi več nedelj opravljal delo, razen v nedeljah 21. 10. 2012, 28. 10. 2012, 11. 11. 2012, 25. 11. 2012, 23. 12. 2012, 3. 2. 2013 ter 17. 3. 2013, ko ni imel zadolžitev, niti ni dvigoval zastave. Sodišče prve stopnje je torej izhajalo iz tega, da tožnik ni bil prost takrat, ko se je moral udeležiti jutranjega postroja, vendar je dovolj jasno navedlo tudi, da v konkretno navedenih nedeljah te obveznosti ni imel. Nato pa je v zvezi s temi nedeljami na podlagi izpovedi M. B. zaključilo, da so tudi tedaj (v teh dneh) zvečer vojaki imeli obvezne sestanke z nadrejenimi. Prvostopenjska sodba poleg tega vsebuje tudi sklicevanje na izpoved S. G., ki pa se nanaša le na en dan (23. 12. 2012), in na povsem splošno izpoved D. J. (ta izpoved ni umeščena v časovni kontekst konkretnih dni nezagotovljenega počitka in kontekst presoje o delovnih obveznostih) glede tega, da je bil tožnik ob odhodih v F. predviden za varovanje.

11. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, torej delno temelji na sodelovanju tožnika na postroju in dvigu zastave, v navedenih nedeljah (razen 23. 12. 2012, ko naj bi šlo za nalogo izvidovanja) pa na obveznih večernih sestankih. Vse ostale navedbe so povsem splošne. Na drugi strani se je sodišče druge stopnje v nasprotju s tem oprlo kar na stalno udeležbo tožnika na jutranjem postroju ob dvigu zastave (glede katere je mimo sodišča prve stopnje tudi navedlo, da naj bi bila neudeležba sankcionirana), povzelo pa je tudi povsem splošno sklicevanje na izpoved priče D. J., ki niti ne more služiti za potrditev nekega konkretnega relevantnega dejstva.

12. Presoja sodišča druge stopnje se torej dejansko nanaša le na jutranji postroj in dvig zastave, zaradi česar je bilo takšno tudi dovoljeno revizijsko vprašanje.

13. Pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek (zaradi sodelovanja na jutranjem postroju in dvigu zastave – pa še to očitno ne vse dni na misiji), je treba izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To na drugi strani izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

14. V začrtanem okviru pa se je vseeno treba strinjati s toženko, da je spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski odraz posebnega pravnega in dejanskega položaja pripadnikov, ki opravljajo vojaško službo (glej tudi Pravila službe v Slovenski vojski – Uradni l. RS, št. 84/2009). Med značilnosti vojaške službe in tudi mednarodne misije v tujini spada dolžnost pripadnikov, da spoštujejo pravila vojske, katere pripadniki so, in pravila mednarodne misije.1 Ta režim vključuje različna pravila ravnanja in obnašanja, nastanitve in reda, pravila varovanja itd., ki so prilagojena zahtevam vojaške organizacije, nenazadnje pa tudi okoliščinam in pogojem (skupne) nastanitve in bivanja v vojašnicah ali vojaških taborih; ti že sami po sebi zahtevajo spoštovanje hišnega reda, ukazov, pravil varovanja itd.2

15. Med pravili nastanitve in reda je določeno tudi, da na osrednjem prostoru vojašnice ali vojaškega tabora visi državna zastava, ki se dviga v delovnih dneh (torej ne ob nedeljah) v skladu z dnevnim razporedom časa v vojašnici. Dviganje državne zastave se izvaja na slovesen način ob prvem dvigu zastave v vojašnici, kar vključuje tudi postroj.3 V času dviganja zastave na območju vojašnice ali tabora ni dovoljeno gibanje oseb in vozil, razen vozil na nujni vožnji.4 Sodelovanje na tem dogodku torej spada med pravila nastanitve in reda vojakov oziroma posebnega režima obnašanja in ravnanja pripadnikov vojske. Ob upoštevanju tega okvira izvajanja vojaške službe le sodelovanje na postroju ob dvigu zastave ni opravilo, ki izključuje možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen. Pri tem je treba upoštevati, da postroj vojakov zaradi dviga zastave ne predstavlja neke aktivnosti, ki bi pomenila izvajanje delovnih nalog, saj je njegov namen drugačen (kolektivno izražanje pripadnosti in spoštovanja), sicer pa postroj tudi ni bil zahtevan od vojakov, ki so prejšnjo noč opravljali naloge. Postroj ob dvigu zastave tudi ni opravilo ali dejavnost, ki bi zahtevala nek poseben psihofizičen napor in že zaradi tega preprečevala možnost tedenskega počitka ali ga celo izključevala. Poleg tega ne predstavlja opravila, ki bi zahtevalo daljši čas in bi s tem vplivalo na možnost tedenskega počitka. Takšno tolmačenje terjajo prav navedene posebnosti vojaške službe in dolžnost spoštovanja nekaterih pravil in protokolov v vojski v okoliščinah skupne nastanitve vojakov na mednarodni misiji.5

16. Materialno pravna presoja sodišča druge stopnje in v okviru odgovora na revizijsko vprašanje tudi presoja sodišča prve stopnje je torej napačna, vendar ta ne vsebuje stališča do vseh okoliščin (sodelovanje na večernih sestankih), na katere se je v zvezi z ugoditvijo zahtevka sklicevalo sodišče prve stopnje. Zato je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje, ki se bo moralo v novem sojenju opredeliti tudi do pritožbenih navedb toženke, ki se nanašajo na (v tej zadevi) še edino konkretnejšo podlago, na kateri je sodišče prve stopnje tudi ugodilo zahtevku - udeležbo na večernih sestankih. Revizijsko sodišče s tem v zvezi dodaja, da za presojo ni nepomembno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostost in vsebina.

17. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------
1 332. točka Pravil: Pripadniki Slovenske vojske izvajajo mednarodne obveznosti Republike Slovenije, prevzete v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami, v mednarodnih operacijah in misijah v skladu z Zakonom o obrambi in ZSSloV ter temi pravili službe.
2 Glej npr. 169. - 171. točko Pravil in številne druge določbe, ki predpisujejo režime dela, bivanja, obnašanja in varovanja. Že te okoliščine, zlasti pa tudi pogoji dela in nastanitve na mednarodnih misijah onemogočajo neposredno primerjavo položaja pripadnikov vojske in delavcev pri zasebnih delodajalcih.
3 Glej 80., 164., 170., 192. in 212. točko Pravil.
4 Glej 79. točko Pravil.
5 Zavzeto stališče ne predstavlja odstopa od sodne prakse VS RS, saj gre za prvo vsebinsko odločanje tega sodišča o tem vprašanju. Tudi v pred tem vloženih predlogih za dopustitev revizije, ki jih je revizijsko sodišče reševalo v letih 2017 in 2018, toženka tega vprašanja ni izpostavljala.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila službe v Slovenski vojski (2009) - člen 169 -171, 332
Datum zadnje spremembe:
29.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzODM2