<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II Ips 184/2017
ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.184.2017

Evidenčna številka:VS00028273
Datum odločbe:14.02.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 534/2016
Datum odločbe II.stopnje:09.03.2016
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Tomaž Pavčnik, Jan Zobec
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:stvarna služnost - gradnja ob meji - negativna služnost - zastaranje - dopuščena revizija

Jedro

Bistvena lastnost negativnih služnosti je, da njihovo dejansko izvrševanje navzven ni zaznavno, kar je razlog izključitve njihovega priposestvovanja in zastaranja.

Posebnost dogovorjene pravice je v tem, da služnostni upravičenec nima pravice za potrebe gospodujočega zemljišča izvrševati dejanj na tuji (služeči) nepremičnini (kar se v prvem odstavku 213. člena SPZ opredeljuje kot pozitivna služnost) niti nima pravice od lastnika služeče stvari zahtevati opuščanje dejanj, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (in kar se na istem mestu opredeljuje kot negativna služnost). Dogovorjena vsebina stvarne služnosti namreč daje lastniku gospodujoče nepremičnine pravico postaviti zid zgradbe oziroma ograjo na svoji, gospodujoči nepremičnini tik ob meji s služečo nepremičnino. Z drugimi besedami, dovoljuje mu opraviti določeno dejanje na svoji nepremičnini, ki pa ga sicer ne bi smel opraviti.

Gre za služnost, ki se kaže v aktivnih dejanjih (izvrševanju) služnostnega upravičenca, zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da ta služnost ne more zastarati oziroma prenehati zaradi neizvrševanja.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je stvarna služnost ID pravice ..., to je služnost postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine z ID znakom ... in v breme vsakokratnega lastnika služeče zemljišče z ID znakom ..., prenehala. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožencev in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo v prejšnji točki obrazložitve navedeni tožbeni zahtevek, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje, da odloči še o podrejenem tožbenem zahtevku.

3. S sklepom II DoR 158/2016 z dne 8. 9. 2016 je Vrhovno sodišče na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali lahko stvarna služnost, ki vsebuje upravičenje do postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, zastara (druga alineja 223. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ).

4. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je nato tožnica pravočasno vložila revizijo iz revizijskega razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1) in predlagala, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in ji naloži plačilo vseh stroškov pravdnega postopka.

5. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki. V odgovoru na revizijo sta toženca predlagala, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.

Bistvene trditve in zahtevki strank ter ugotovljeno dejansko stanje

6. Tožnik A. A. je v tožbi kumuliral dva tožbena zahtevka. S primarnim je zahteval ugotovitev, da je stvarna služnost postavitve zgradbe tik ob parcelni meji v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega nepremičnine (sedaj v lasti tožencev) in v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine (tedaj v lasti tožnika) prenehala, ker se že več kot 70 let ni izvrševala. S podrejenim zahtevkom je zahteval, da o njenem prenehanju odloči sodišče, ker je postala nekoristna za gospodujoče zemljišče, saj na njem ni mogoča nikakršna gradnja. Zemljišče namreč v naravi predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe, stoječe na sosednji nepremičnini.

7. Tožena stranka je trdila, da se služnost ves čas izvršuje, stanje pa se vse od njene ustanovitve ni bistveno spremenilo.

8. Tožnik je med postopkom umrl. Postopek je prevzela njegova dedinja (hči), ki je sedaj kot tožeča stranka tudi navedena v uvodu te odločbe.

9. V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje je bilo ugotovljeno:

- da je bila služnost ustanovljena z notarskim zapisom 24. 5. 1941 ob hkratnem sklepanju kupoprodajne pogodbe. V točki „šestič“ je bilo zapisano, da prodajalec (pravni prednik tožnice) kot lastnik parcele 1181 k. o. ... dovoljuje kupcu (pravnemu predniku tožencev) in vsakokratnemu lastniku kupljene parcele 1182/2 iste k. o. služnostno pravico, da sme postaviti zid zgradbe odnosno eventualno ograjo tik ob meji parcele 1181 in dovoli vknjižbo te služnostne pravice, kar se je tudi izvedlo;

- na meji med služečo in gospodujočo parcelo so postavljeni „cestni“ robniki, ob njih stoji živa meja, približno 1,5 m od meje je streha hiše (prvega) toženca in 2 do 3 metre od meje stoji njegova hiša. Pred tem so tu stali robniki z železnimi stebri, ki so se nadaljevali v kurnik oziroma prostor, kjer so se pasle kure na prostem, na meji je stala lesena drvarnica, kar je bilo porušeno najkasneje leta 1990, za tem pa na meji ni stal noben objekt več.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

10. Ugotovljeno dejansko stanje po presoji sodišča prve stopnje ne pomeni izvrševanja služnosti, kot izhaja iz notarskega zapisa, saj hiša oziroma zid hiše ne stoji tik ob meji. 20-letno obdobje od porušitve drvarnice in prostora za kokoši se je izteklo 2010. Pri zastaranju služnostne pravice je pomembno zgolj objektivno dejstvo (ne)izvrševanja služnosti. V primeru, ko se stvarna služnost izvršuje v manjšem obsegu, je mogoče tudi delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja. Zato je za irelevantne ocenilo trditve, da so na meji robniki in ograja, saj to na presojo, ki se nanaša na prenehanje služnosti postavitve zgradbe tik ob meji, ne morejo vplivati.

11. Sodišče druge stopnje je dogovorjeno služnost opredelilo kot negativno služnost, in sicer upravičenje tožencev zahtevati od tožeče stranke kot lastnice služeče nepremičnine, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imela pravico izvrševati na svoji nepremičnini (upreti se gradnji stavbe /na tuji parceli/ tik ob parcelni meji z lastno parcelo). Tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, tudi (že pojmovno) ne more prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje. Zato neizvrševanje lastnikovih upravičenj ne more biti neizvrševanje služnosti. Služnost bi morala biti glede na njeno vsebino imenovana „služnost ne upreti se, ne oporekati postavitvi zgradbe tik ob parcelni meji“. Ni mogla prenehati zaradi neizvrševanja, pri čemer morebitne javnopravne omejitve ter predpisi, ki urejajo gradnjo v naseljih, niso pomembni.

Povzetek revizijskih navedb

12. Za tožečo stranko ni sporno načelno stališče, da negativna stvarna služnost ne more prenehati z zastaranjem. Vendar pa je nepravilna pravna kvalifikacija konkretne stvarne služnosti za negativno služnost. Njena vsebina neposredno ne ustreza besednemu pomenu zakonske definicije ne pozitivne ne negativne služnosti. Pozitivna služnost je namreč definirana z vidika ravnanja upravičenca na služeči nepremičnini, negativna pa z vidika opustitve zavezanca na služeči nepremičnini. Služnost v tem primeru se nanaša na dovoljeno ravnanje upravičenca na gospodujoči nepremičnini, torej se ne sklada z zakonsko lokacijsko opredelitvijo pozitivne služnosti (namesto na dejanja na služeči nepremičnini se nanaša na dejanja na gospodujoči) in ne z zakonsko vsebinsko opredelitvijo negativne služnosti (po vsebini lastniku služeče nepremičnine ne prepoveduje nobenih dejanj na služeči nepremičnini). Čeprav besedni pomen prvega odstavka 213. člena SPZ izrecno ne pokriva tu obravnavane situacije, pa je iz zakonske definicije vendarle mogoče sklepati na njeno naravo po namenski, zgodovinski in sistemski razlagi pravnih pravil, obravnavano stvarno služnost pa direktno ali po analogiji kvalificirati za pozitivno oziroma njej primerljivo stvarno služnost, ki lahko preneha z zastaranjem v smislu druge alineje 223. člena SPZ.

13. Z vidika lastnika služeče nepremičnine kot zavezanca stvarne služnosti se pozitivna služnost udejanja s tem, da je zavezanec dolžan dopustiti oziroma trpeti določena sosedova dejanja na svoji nepremičnini, pri negativni služnosti pa je on sam dolžan opustiti oziroma so mu prepovedana določena dejanja, ki bi jih sicer smel izvrševati na svoji nepremičnini. Pozitivna služnost pomeni obveznost dopustitve (trpeti), negativna služnost pa obveznost opustitve (prepoved), vsaka od njiju pa učinkuje z določeno omejitvijo služeče nepremičnine. Z vidika služnostnega upravičenca se pozitivna služnost udejanja s tem, da je upravičen izvrševati določena dejanja, ki jih sicer ne bi smel, negativna pa s tem, da sme od soseda zahtevati, naj opušča določena ravnanja na svoji nepremičnini, ki bi jih sicer smel izvrševati, upravičenec pa bi jih moral trpeti. Obravnavana služnost z vidika lastnika služeče nepremičnine pomeni obveznost dopustitve oziroma obveznost trpeti, ne pa obveznost opustitve oziroma prepovedi. S sporno služnostjo ni nič omejeno njegovo delovanje na služeči nepremičnini. Z vidika lastnika gospodujoče nepremičnine pa pomeni pravico izvršiti oziroma izvrševati določena dejanja, ki jih sicer ne bi smel (zgraditi zgradbo tik do parcelne meje), ne pa pričakovanje, da lastnik služeče nepremičnine ne bi izvrševal določenih dejanj na svoji nepremičnini, ki bi jih sicer smel.

14. Po prepričanju tožeče stranke je napačno stališče višjega sodišča, da je negativna služnost tista, ki lastnika služeče stvari zavezuje k temu, da ne bo nasprotoval k vsebini izvrševanja stvarne služnosti (postavitvi zgradbe na parcelno mejo). Vsaka stvarna služnost zavezuje erga omnes, tudi tako, da ne morejo/smejo nasprotovati njenemu izvrševanju. Enako kot se lastnik služeče nepremičnine v konkretnem primeru ne bi mogel upreti postavitvi zgradbe na gospodujoči nepremičnini tik do parcelne meje, se tudi lastnik služeče nepremičnine, obremenjene s tipično pozitivno služnostjo ne bi mogel upirati njenemu izvrševanju (npr. hoji in vožnji v primeru potne služnosti). Po splošnem pravnem pojmovanju je vsaka pravica sestavljena iz dveh upravičenj: temeljnega upravičenja, ki predstavlja dejansko vsebino pravice, in zahtevka, ki pomeni izvedeno upravičenje za primer kršitve temeljnega upravičenja. Za pravno kvalifikacijo stvarne služnosti kot pozitivne ali negativne je odločilna vsebina temeljnega upravičenja gospodujočega zemljišča ne pa zahtevka lastnika služečega zemljišča, kot to meni višje sodišče.

15. Tudi prostorsko-lokacijski vidik, ki ga izpostavlja višje sodišče, ni prepričljiv. Številne tipične stvarne služnosti, ki po vsebini pomenijo dejanja le na gospodujoči nepremičnini, so tradicionalno opredeljene kot pozitivne služnosti (npr. pravica nasloniti stavbo na sosednjo stavbo, pravica odvajati kapnico proti sosednjemu zemljišču, pravica odvajati dim proti sosednjemu zemljišču – vse opredeljene kot pozitivne služnosti v § 475 ODZ), kot negativne pa le tiste, ki pomenijo določeno prepoved dejanj na služečem zemljišču (npr. ne povišati ali znižati zgradbe na služeči nepremičnini, ne odvzeti svetlobe ali razgleda gospodujoči nepremičnini - § 476 ODZ). Sporna služnost je povsem primerljiva omenjenim pozitivnim, saj je bilo lastniku gospodujočega zemljišča dopuščeno izvajanje določenih dejanj, ki jih sicer ne bi smel početi, lastniku gospodujoče nepremičnine pa ni bilo naloženo nikakršno opuščanje dejanj na lastni nepremičnini, ampak izključno trpeti sosedovo ravnanje, ki ga sicer ne bi bil dolžan tolerirati.

16. Višje sodišče je tudi spregledalo, da je po 79. členu do 81. členu SPZ meja nepremičnine skupni in sočasni sestavni del obeh sosednjih nepremičnin ter skupna last njenih vsakokratnih lastnikov, torej izgovorjena uporaba meje med nepremičninama za postavitev zgradbe pomeni tudi uporabo služeče nepremičnine.

17. S sodbo ugotovljeno dejansko stanje se torej prilega abstraktnemu zakonskemu stanu iz drugega odstavka 223. člena SPZ. Pravna teorija zastaranje negativne služnosti odreka zaradi odsotnosti zaznavnih elementov njenega izvrševanja (in posledično nezmožnosti priposestvovanja), v danem primeru pa bi sporna služnost vsekakor imela zunanje znake svojega izvrševanja (obstoj zgradbe do parcelne meje), zato odklonitev možnosti zastaranja služnosti ne pride v poštev. Zaradi drugačne pravne kvalifikacije je višje sodišče zmotno uporabilo prvi odstavek 213. člena in drugo alinejo 223. člena SPZ.

Povzetek navedb odgovora na revizijo

18. Tožena stranka poudarja, da se je gospodujoča nepremičnina parc. št. 1182/2 k. o. ... delila na parcelo 1182/2 in stavbno parcelo 291 k. o. ..., slednja pa se je prenumerirala v 1182/4 in da obstaja služnost v korist obeh teh dveh parcel. Sicer pa pritrjuje, da gre za negativno stvarno služnost. Taka služnost namreč obvezuje lastnika služeče nepremičnine, da se zaradi koristi gospodujoče nepremičnine (postavitev zgradbe ob mejo) vzdrži ravnanj, ki bi jih kot lastnik lahko izvrševal (nasprotovanje gradnji). Pozitivna služnost imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna pa upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi. Vsebina obravnavane služnosti je v tem, da lahko toženca stavbo postavita stavbo in/ali ograjo neposredno do meje služeče nepremičnine. Pri tem v ničemer ne uporabljata služeče nepremičnine v smislu pozitivne stvarne služnosti, ki bi bila v izvajanju določenih dejanj na služeči nepremičnini. Pravico postaviti zgradbo ima tožena stranka že tako ali tako, saj načelno lahko postavi zgradbo kjerkoli na svoji nepremičnini, tožeča stranka pa temu ne more nasprotovati. Temu lahko botrujejo le javnopravne omejitve. Negativna služnost je v tem, da tožeča stranka ne sme izvrševati dejanj, ki bi jih sicer imela pravico, torej upreti se toženi stranki, da postavi svojo stavbo neposredno ob mejo nepremičnine. Ker toženca nimata pravice uporabljati služeče nepremičnine, vsebina služnosti ne ustreza opredelitvi pozitivne stvarne služnosti in je lahko samo negativna, saj zakon ne pozna tretje vrste služnosti. Takšna je tudi primerjalno pravna teorija romanskih pravnih redov. Npr. služnost, da se ne postavi stavba ali da se ne poviša že obstoječa stavba, sta ti. „neočitni“ služnosti, to so služnosti, ki nimajo zunanjega znaka obstoja. Take služnosti lahko nastanejo in prenehajo samo s pravnim poslom, ne pa na podlagi zakona (priposestvovanje).

19. V konkretnem primeru lastnik služeče stvari določenih dejanj ne sme opraviti, in sicer ne sme nasprotovati lastniku gospodujoče stvari, da do meje med nepremičninama postavi ograjo oziroma zid hiše. Če te služnosti ne bi bilo, bi lastnik služeče stvari lahko vedno nasprotoval vsakršni gradnji do meje oziroma še več, lahko bi nasprotoval vsakršni gradnji stavbe tožencev, ki bi bila od meje oddaljena za manj kot štiri metre, saj prostorski predpisi brez soglasja lastnika sosednje nepremičnine oziroma ustrezne služnosti dovoljujejo zgolj gradnjo stavb, ki so od sosednje nepremičnine oddaljene več kot štiri metre. Dejansko je torej vsebina služnosti prav v tem, da se mora tožeča stranka vzdržati vseh ravnanj, ki bi kakorkoli pomenila poseganje v ustanovljeno služnost. Ne gre za postavitev zgradbe na mejo, ampak do meje, z drugimi besedami, tožena stranka mora ostati znotraj meja svoje nepremičnine, zato so vse navedbe tožeče stranke v smeri, da se ograja ali zid hiše lahko postavita na mejo med nepremičninama, napačna in zavajujoča, enako kot navedbe o meji nepremičnin kot skupnem in sočasno sestavnem delu obeh nepremičnin. Tožena stranka ni nikoli uporabljala meje med obema nepremičninama. Vprašanje uporabe meje ni pravno relevantno, saj se služnost ni nanašala na postavitev ograje ali zidu na skupno mejo, ampak zgolj na pravico postaviti ju do meje, vedno samo na gospodujočo nepremičnino.

20. V nadaljevanju tožena stranka citira predpise o prostorskih načrtih in graditvi objektov in zahtevanih odmikih gradnje od meje nepremičnine. Njena hiša je le 1,5 m oddaljena od skupne meje. Na sedanjem mestu stoji ravno zaradi obstoječe služnosti (ki je predstavljala soglasje lastnika sosednje parcele za tako gradnjo objekta), kar pomeni, da se še danes izvršuje in torej, tudi če bi jo šteli za pozitivno služnost, ni zastarala. Izvršuje pa se tudi tako, da je do meje postavljena ograja z betonskimi robniki in živo mejo. Delitev služnosti na pravico do postavitve ograje in postavitev stavbe je v nasprotju s pogodbenim namenom ob sklenitvi pogodbe. Pravni prednik tožeče stranke se je s pogodbo zavezal, da lahko tožena stranka svojo nepremičnino pozida vse do meje, pri čemer je izbiro prepustil toženi stranki, ta pa je tik ob meji postavila betonsko ograjo, v oddaljenosti 1,5 m pa tudi hišo.

Odločitev o reviziji

21. Revizija je utemeljena.

22. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Vrhovno sodišče zato nadaljnjo obrazložitev omejuje zgolj na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki izhaja iz med strankama skladnega razumevanja dogovorjene pravice kot stvarne služnosti. Odločitev o njem je bila tudi edini razlog za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje. Vsa druga vprašanja, ki jih navajata toženca v odgovoru na revizijo, tako presegajo dopuščeni revizijski preizkus, utegnejo pa biti relevantna pri nadaljnjem odločanju o utemeljenosti primarnega tožbenega zahtevka.

23. Dopuščeno pravno vprašanje se glasi: Ali lahko stvarna služnost, ki vsebuje upravičenje do postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, zastara (druga alineja 223. člena SPZ)? Po citiranem določilu stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.

24. Pritrditi je treba revidentu, da vsebina služnosti, kot je bila dogovorjena v notarskem zapisu 30. 5. 1941, ni pokrita z definicijo služnosti, ki jo daje SPZ v 213. členu, kar pa ne pomeni, da v notarskem zapisu dogovorjena pravica ne predstavlja stvarne služnosti. Služnost je nastala v času veljavnosti ODZ, ki je pravico služnosti na splošno določal kot pravico, s katero je lastnik zavezan kaj trpeti ali opuščati glede svoje stvari v korist koga drugega (§ 472 ODZ), kot stvarno (zemljiško) služnost pa tisto, ki se „zveže s posestjo zemljišča v svrho njegovega koristnejšega in udobnejšega uživanja“ (§ 474 ODZ). Čeprav je ODZ v nadaljevanju našteval določene stvarne služnosti, njihov krog ni omejen. Tudi v SPZ je definicija stvarne služnosti abstraktna in pomeni splošen izraz, ki nima podrobneje določene vsebine, saj niti vsebina pravice upravičenca niti omejitve lastnika služeče stvari iz nje niso razvidni. Zato je treba vsebino stvarne služnosti pri njeni ustanovitvi natančno opredeliti, pri čemer je strankama služnostnega razmerja prepuščena dokaj velika svoboda pri določanju njene vsebine. Zato tudi ni mogoče našteti vseh pojavnih oblik stvarnih služnosti.2

25. Delitev stvarnih služnosti na pozitivne in negativne je pomembna zaradi različnih pravnih posledic, ki se izražajo zlasti na področju njihovega nastanka in prenehanja. Edina neposredna določba o tem je sedaj četrti odstavek 217. člena SPZ, po katerem negativnih služnosti ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem. Pri njih namreč ni navzven zaznavnega dejanskega izvrševanja. Obenem pa je to tudi razlog, ki ovira zastaranje takšnih služnosti, torej njihovo prenehanje po drugi alineji 223. člena SPZ. Povedano na kratko, pozitivna služnost služnostnega upravičenca upravičuje do določenih dejanj na služnostni nepremičnini v korist gospodujoče nepremičnine, negativna pa zavezuje lastnika služeče nepremičnine, da se zaradi koristi služeče nepremičnine vzdrži določenih ravnanj, ki bi jih sicer kot lastnik lahko izvrševal. Razliko lepo izraža stališče, da pozitivna služnost imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna pa upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.3

26. V obravnavanem primeru gre nedvomno za pravico, katere namen je v korist gospodujoče nepremičnine oziroma olajšuje izvrševanje lastninske pravice na njej.4 Posebnost dogovorjene pravice pa je v tem, da služnostni upravičenec nima pravice za potrebe gospodujočega zemljišča izvrševati dejanj na tuji (služeči) nepremičnini (kar se v prvem odstavku 213. člena SPZ opredeljuje kot pozitivna služnost) niti nima pravice od lastnika služeče stvari zahtevati opuščanje dejanj, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (in kar se na istem mestu opredeljuje kot negativna služnost). Dogovorjena vsebina stvarne služnosti namreč daje lastniku gospodujoče nepremičnine pravico postaviti zid zgradbe oziroma ograjo na svoji, gospodujoči nepremičnini tik ob meji s služečo nepremičnino. Z drugimi besedami, dovoljuje mu opraviti določeno dejanje na svoji nepremičnini, ki pa ga sicer (zlasti upoštevajoč predpise o gradnji objektov) ne bi smel opraviti. Ker se oznaka pozitivna služnost povezuje s položajem služnostnega upravičenca, že to nakazuje, da gre v obravnavanem primeru za pozitivno služnost. Služnostni upravičenec ima namreč pravico opraviti dejanja, tj. postaviti zgradbo tik ob meji služeče nepremičnine. Dejstvo, da se njen lastnik takšni gradnji ne more upreti, ni bistvena sestavina vsebine pravice, ampak posledica pravice, na kar revidentka pravilno opozarja. Tudi v primeru izvrševanja potnih služnosti se lastnik služeče nepremičnine ne more upreti njihovemu izvrševanju. Zato je dogovorjeno pravico lastnika gospodujoče nepremičnine, da postavi zid zgradbe tik ob meji služečega zemljišča, višje sodišče napačno prekvalificiralo v posledico te pravice in jo definiralo kot „služnost ne upreti se, ne oporekati postavitvi zgradbe tik ob parcelni meji.“

27. Ker SPZ posameznih vrst stvarnih služnosti ne našteva in ne ureja, revidentka utemeljeno ponuja primerjavo s pravnimi pravili ODZ. Nenazadnje so ta veljala ob sklepanju pogodbe, s katero je bila služnost ustanovljena. ODZ je stvarne (zemljiške) služnosti glede na namembnost gospodujočega zemljišča (kmetijski ali drugi rabi) delil v poljske in hišne (stavbne; § 474), slednje pa nadalje na pozitivne (§ 475)5 in negativne (§ 476)6. Kot pozitivne je našteval: 1. pravica, naslanjati breme svojega poslopja na tuje poslopje; 2. vtakniti gredo (bruno) ali škarnico v tujo steno; 3. odpreti okno v tuji steni ali zaradi luči ali zaradi razgleda; 4. zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom; 5. spuščati dim skozi sosedov dimnik; 6. odvajati kapnico na tuje zemljišče; 7. izlivati ali prevajati tekočine na sosedovo zemljišče; kot negativne pa: 8. svoje hiše ne povišati; 9. je ne znižati; 10. gospodujočemu poslopju ne odvzeti luči in zraka; 11. ali razgleda; 12. ne odvajati kapnice svoje hiše od zemljišča soseda, ki mu utegne biti koristna za namakanje njegovega vrta ali za polnjenje njegovega vodnjaka ali kako drugače. Primerjava dogovorjene služnosti se tako ponuja s služnostmi naslonitve poslopja na tuje poslopje ter odvajanja kapnice, tekočin in dima na tuje zemljišče, ki so vse opredeljene kot pozitivne služnosti. Tudi v teh primerih gre za opravljanje določenih dejanj lastnika v prvi vrsti na lastni (gospodujoči) nepremičnini, katerih posredne posledice (naslonjeno poslopje, tekočine in dim) se odražajo na služeči nepremičnini. Ni torej bistvo v neposredni uporabi tuje nepremičnine (kot npr. pri potnih služnostih), ampak v aktivnih dejanjih upravičenca, ki se odražajo na tuji nepremičnini. Toženca v odgovoru na revizijo nasprotno ponujata primerjavo z negativnimi služnostmi prepovedi vzidave okna v steno, postavitve stavbe in povišanja obstoječe stavbe. Pa vendarle v obravnavanem primeru ne gre za prepoved, saj je bila postavitev stavbe izrecno dovoljena, in to tik ob meji s služečim zemljiščem. Tudi to kaže na opredelitev konkretno dogovorjene služnosti kot pozitivne.

28. Bistvena lastnost negativnih služnosti je, da njihovo dejansko izvrševanje navzven ni zaznavno oziroma, kot navajata toženca, nimajo zunanjega znaka obstoja, kar je, kot že omenjeno, razlog izključitve njihovega priposestvovanja in zastaranja. Tudi v zvezi s tem revidentka pravilno opozarja, da bi imelo izvrševanje dogovorjene služnosti zaznavne zunanje znake izvrševanja v obliki (obstoječe) zgradbe. Ne gre torej za „neočitno“ služnost, kot menita toženca v odgovoru na revizijo.

29. Vse navedeno utemeljuje zaključek, da gre za služnost, ki se kaže v aktivnih dejanjih (izvrševanju) služnostnega upravičenca. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da ta služnost, tj, stvarna služnost, ki vsebuje upravičenje do postavitve zgradbe tik ob parcelni meji, ne more zastarati oziroma prenehati zaradi neizvrševanja. Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej pozitiven. Sodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravico, ko je vnaprej (apriori) odklonilo možnost uporabe druge alineje 223. člena SPZ. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Sodišče druge stopnje se namreč zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni opredelilo do vseh relevantnih navedb pritožbe.

30. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Glede na prehodno določbo 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E) je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi določb ZPP, ki so veljale do uveljavitve te novele.
2 Miha Juhart v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 881.
3 Navedeno delo, stran 882.
4 Zaradi predpisov o gradnji objektov namreč lastnik nepremičnine ne more postaviti gradnje kamorkoli na svojo nepremičnino, dogovorjena pravica pa ga ne omejuje pri odmiku gradnje od parcelne meje s služečo nepremičnino.
5 Vsled teh in sličnih služnosti je hišni posestnik upravičen, kaj započeti na zemljišču svojega soseda, kar mora ta trpeti.
6 Vsled drugih hišnih služnosti je posestnik služnega zemljišča zavezan, kaj opustiti, kar bi sicer smel storiti.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 213, 217, 217/4, 223, 223-2
Občni državljanski zakonik (1811) - ODZ - paragraf 472, 474, 475, 476
Datum zadnje spremembe:
05.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMTI1