<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 143/2018
ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.143.2018

Evidenčna številka:VS00015762
Datum odločbe:20.09.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 2077/2017
Datum odločbe II.stopnje:07.02.2018
Senat:Jan Zobec (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Karmen Iglič Stroligo
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - meje pritožbenega preizkusa - procesno trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega bremena - pritožbena obravnava - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, ko je svojo odločbo oprlo na tezo o prevalitvi procesnega trditvenega bremena.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, ko je svojo odločbo oprlo na tezo o prevalitvi procesnega trditvenega bremena.

Obrazložitev

1. Spor med pravdnima strankama se nanaša na plačilo računa za opravljeno posredovanje pri nakupu hiše – plačilo posredniške revizije. Tožnica je bila posrednica, ki je toženca kot kupca spravila v stik s prodajalko nepremičnin s parc. št. 161/4 in 161/3, k. o. ..., in organizirala ogled hiše. Prodajna pogodba med prodajalko in tožencem je bila sklenjena.

2. Sporno med pravdnima strankama je bilo, ali je toženec s plačilom 1.000,00 EUR svojo obveznost izpolnil ali pa je dolžan iz tega naslova tožnici plačati še vtoževanih 2.800,00 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka. Ugovor neobstoja tožničine aktivne legitimacije je zavrnilo. Ugotovilo je, da sta se pravdni stranki v pogodbi o posredovanju v prometu z nepremičninami dogovorili, da bo posredniška provizija znašala 2 % kupnine za nepremičnino, zato ni verjelo pričam, ki so izpovedale drugače. Zaključilo je, da toženec ni uspel dokazati, da je bila dogovorjena provizija zgolj v višini 1.000,00 EUR.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca zoper sodbo ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139123/2015 z dne 17. 11. 2015 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sodišče druge stopnje je drugače presodilo listinske dokaze in se tako oprlo na račun št. 1/2015 z dne 23. 1. 2015. Pojasnilo je, da iz navedenega računa izhaja, da gre za račun za opravljeno storitev posredovanja pri nakupu hiše v višini 1.000,00 EUR, pri čemer iz računa ne izhaja, da gre za delno plačilo storitve, prav tako pa pri posredovanju ni mogoče govoriti o delno opravljeni storitvi. Toženec je tako svojemu dokaznemu bremenu glede dejstva, da je provizijo plačal, zadostil. Trditve o tem, zakaj ni resnično tisto, kar se v računu potrjuje (plačilo celotne provizije), bi morala v nadaljevanju postaviti tožnica in jih tudi dokazati, vendar tega ni storila, zato so njene tožbene navedbe nesklepčne.

5. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: ali je sodišče druge stopnje storilo kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 358., 350., 285., 8. in 5. členom ZPP, kršitvi določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo tožničino pravico do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS. Navaja, da je odločba sodišča druge stopnje sodba presenečenja, saj presega dejansko sporna dejstva med strankama, toženčeve trditve in njegovo pritožbo. Sodišče druge stopnje je spremenilo dokazno oceno ne da bi opravilo glavno obravnavo in v nasprotju z možnimi podlagami za spremembo iz 358. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je odločilo tudi izven meja razlogov, kot so bili navedeni v pritožbi, in možnostmi uradnega preizkusa v skladu s 350. členom ZPP. Sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo zgolj na račun št. 1/2015 z dne 23. 1. 2015, pri tem pa ni sledilo metodološkemu napotku za oblikovanje dokazne ocene iz 8. člena ZPP in tega dokaza ni presodilo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi. Nasprotuje zaključku nižjega sodišča, da je tožba nesklepčna. Poleg tega, če je sodišče to menilo, bi jo skladno z materialnim procesnim vodstvom moralo na to opozoriti. Tožnica je zatrjevala, da ji toženec za opravljeno storitev dolguje razliko do pogodbeno dogovorjene provizije. Drugačne navedbe sodišča druge stopnje, iztrgane iz konteksta tožničinih navedb, da je zatrjevala, da je šlo za delno opravljeno storitev, so protispisne. Izpostavlja, da izpodbijana sodba ni skladna s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevah III Ips 123/2014, II Ips 153/2014, II Ips 122/2016, II Ips 227/2016, III Ips 47/2013, VIII Ips 297/2016, VIII Ips 253/2011 in VIII Ips 140/2002 ter Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-695/04.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 8, 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-15, 350, 358
Datum zadnje spremembe:
16.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMzM2