<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 588/2007
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.588.2007

Evidenčna številka:VS0012818
Datum odločbe:03.06.2010
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 1081/2006
Senat:
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga

Jedro

Sklicevanje na prosto presojo dokazov pri zavrnitvi dokaznega predloga ni utemeljeno. Prosta presoja se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene uspeha nekega dokaza. Po oceni revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje dokazni predlog toženca za zaslišanje prič neutemeljeno zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je s tem, ko v tem delu pritožbi toženca ni ugodilo, prav tako kršilo pravico do izjave toženca v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Tožniki so s tožbo z dne 14. 7. 2000 od sodišča zahtevali, naj razveljavi darilno pogodbo, ki so jo s tožencem sklenili dne 10. 6. 1999 za parc. št. 254, 255, 262, 370, 532, 542/1, 542/2 in 1571 k. o. ... Zatrjevali so, da je bila pogodba sklenjena zaradi prevare toženca.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnikov ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo toženca zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženec zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uvodoma navaja, da je napačna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožniki nikdar niso imeli namena tožencu neodplačno prepustiti spornih nepremičnin. Toženec meni, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso vedeli, da podpisujejo darilno pogodbo in da je bila ta podpisana na slepo. Navaja, da sodišče ne bi smelo verjeti M. K., da je uslužbenka pri notarju pogodbo prinesla v podpis kar v čakalnico, tožniku pa celo v avto in da jih ni seznanila z vsebino pogodbe, ki so jo podpisali. Opozarja, da je notarka ... natančno obrazložila, kako pravilno potekajo overitve v njeni notarski pisarni. Poudarja, da bi uslužbenka notarske pisarne ravnala povsem v nasprotju s pravili in bi celo zavajala tožnike, če bi overitev podpisov potekala tako, kot so navedli tožniki. Toženec meni, da bi morali sodišči upoštevati tudi pojasnilo notarke, zakaj je prišlo do overitve pogodbe pred potrditvijo DURS. Ta je jasno povedala, da pri pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči, kjer je pridobitelj oseba s statusom kmeta, ni potrebno plačati davka. Toženec meni, da so tudi napačna izvajanja sodišča druge stopnje glede sklenitve zakupnih pogodb. Poudarja, da zakupne pogodbe v juliju 2000 zagotovo ne bi bile sklenjene, če bi že v maju tega leta prišlo do spora s tožniki. Toženec v reviziji opozarja, da je že v odgovoru na tožbo navedel, da sta tožnika s sklenitvijo darilne pogodbe želela izraziti hvaležnost za dotedanjo pomoč toženca in njegove družine. Poudarja, da so bile v tej smeri njegove navedbe povsem določne in da je tudi predlagal zaslišanje prič, ki bi znale pojasniti okoliščine, ki so privedle do takšne odločitve na strani tožnikov. Toženec poudarja, da sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo, sodišče druge stopnje pa je na njegove pritožbene navedbe v tej smeri odgovorilo le, da je to nepomembno, ker toženec ni zatrjeval doseženega dogovora o protidajatvi, pač pa je zatrjeval dogovor o brezplačnem prenosu. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnikom, ki so nanjo odgovorili. Opozarjajo, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje pravilna in predlagajo, naj Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija je utemeljena.

6. Poglaviten element pravice do kontradiktornega postopka je pravice stranke do izjave v postopku. Stranka ima pravico, da se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Pravici strank, da navajajo dokaze, odgovarja dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede. Dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede, seveda ni absolutna. Predlaganega dokaza npr. ni potrebno izvesti, kadar naj bi dokaz služil ugotovitvi dejstva, ki po pravni presoji sodišča ni pravno relevantno, ali dejstva, ki je že dokazano, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, ali za dokaz, ki je podan z namenom zavlačevanja postopka ali prepozno(1). Sodišče torej lahko zavrne le izvedbo nerelevantnih dokazov.

7. Tožniki so v tem postopku zatrjevali, da je sklenjena darilna pogodba neveljavna zaradi prevare toženca. Toženec je že v odgovoru na tožbo navedel, da tožniki niso bili prevarani, da so vedeli, da sklepajo darilno pogodbo in da so takšno pogodbo želeli skleniti zaradi tega, ker so toženec in njegovi domači že vrsto let tožnikom pomagali pri delu na kmetiji. Toženec je kot dokaz že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje šestih prič, na zadnjem naroku pred zaključkom glavne obravnave pa je toženec vztrajal pri svojem predlogu in navedel, da bodo te priče znale pojasniti, v kakšnih okoliščinah je prišlo do sklenitve sporne darilne pogodbe, ker so bile te priče navzoče pri dogovarjanju in njenem sklepanju (list. št. 31). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je predlog za zaslišanje prič zavrnilo, ker ocenjuje, da lahko v zadevi razsodi na podlagi listinskih dokazov. Potem, ko je toženec v pritožbi opozoril, da je sodišče prve stopnje njegov dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo, pa je sodišče druge stopnje odgovorilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ker toženec ni zatrjeval doseženega dogovora o protidajatvi, pač pa je vztrajal pri trditvah o dogovoru o brezplačnem prenosu, kar je sodišče prve stopnje prepričljivo zavrnilo.

8. Revizijsko sodišče poudarja, da sklicevanje na prosto presojo dokazov pri zavrnitvi dokaznega predloga ni utemeljeno. Prosta presoja se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene uspeha nekega dokaza. Po oceni revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje dokazni predlog toženca neutemeljeno zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je s tem, ko v tem delu pritožbi toženca ni ugodilo, prav tako kršilo pravico do izjave toženca v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB, v nadaljevanju ZPP).

9. Revizijsko sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in je s sklepom razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje in je vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

10. Zakon o pravdnem postopku v tretjem odstavku 165. člena določa, da če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1): A. Galič, Pravica do kontradiktornega postopka, Podjetje in delo, št. 6/99, str. 1171.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-8
Datum zadnje spremembe:
29.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyNTQw