<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 211/2013
ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.211.2013

Evidenčna številka:VS3006006
Datum odločbe:13.01.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 543/2012
Senat:dr. Aleksej Cvetko (preds.), mag. Ivan Robnik (poroč.), Miran Blaha, mag. Marijan Debelak, Marjana Lubinič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - pritožbena obravnava - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - prekluzija

Jedro

ZPP v poglavju o rednih pravnih sredstvih pritožbene obravnave ne ureja celovito in se zato v 349. členu sklicuje na podredno in smiselno veljavnost določb o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (členi 281-305 ZPP) tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. Glede na navedene določbe je tudi za pritožbeno obravnavo smiselno upoštevna določba 286.b člena ZPP, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče.

Bistvena razlika med sejo pritožbenega senata in pritožbeno obravnavo je ravno v tem, da pritožbeni obravnavi lahko prisostvujeta obe stranki in zato lahko v okviru določb ZPP neposredno aktivno sodelujeta na obravnavi, odločanje na seji senata pa se vedno opravlja v odsotnosti strank. Zato pritožbene obravnave in seje senata ni mogoče izenačevati.

Iz zapisnika o pritožbeni obravnavi je očitno, da je moralo biti toženi stranki in njenemu pooblaščencu že ob sprejemu dokaznega sklepa znano, da bo sodišče v zvezi s preverjanjem pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje na podlagi drugega odstavka 347. člena in šestega odstavka 348. člena ZPP ponovilo pred prvostopnim sodiščem neposredno izvedene dokaze le s prebiranjem zapisnikov o izvedbi le-teh. Iz zapisnika izhaja, da sta obe stranki s takim ponavljanjem izvedbe dokazov soglašali oziroma nobena od strank zoper tako ravnanje pritožbenega sodišča ni ugovarjala v smislu določb 286.b člena ZPP oziroma v smislu takojšnjega uveljavljanja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitve določb šestega odstavka 348. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPP). Zato te kršitve na pritožbeni obravnavi tožena stranka v reviziji ne more uspešno uveljavljati oziroma revizijsko sodišče na podlagi 286.b člena ZPP uveljavljanja kršitev v zvezi s tem (ne glede na predhodno dopustitev revizije) ni moglo upoštevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo 5.424,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka ter tožniku naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke. Tudi v ponovljenem postopku je presodilo, da tožnik ni dokazal, da mu tožena stranka iz naslova danega posojila dolguje vtoževani znesek.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi ob drugačni oceni izvedenih dokazov tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova vrnitve posojila plača 4.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 8. 2006 dalje in mu povrne sorazmeren del stroškov postopka, v presežku pa je soglašalo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Ob spremenjeni oceni izvedenih dokazov je štelo za dokazano, da je tožnik tožencu, pri katerem je bil takrat zaposlen, v mesecu januarju 2006 posodil 1,000.000 takratnih SIT z neposredno izročitvijo gotovine, česar mu toženec ni vrnil.

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje dopustilo revizijo glede vprašanja kršitve načela neposrednosti v postopku pred sodiščem druge stopnje.

4. Tožena stranka v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno in glede spornega posojila ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, pavšalno pa uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje sicer razpisalo in izvedlo pritožbeno obravnavo zaradi ponovitve dokazov, vendar dokazov z zaslišanjem prič in strank, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem prve stopnje in na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev, sodišče druge stopnje ni ponovilo v smislu neposredne izvedbe in neposrednih zaslišanj, temveč se je nezakonito zadovoljilo z vpogledom v listinska dokazila v spisu. Tako je spremenilo ugotovitve, ki so bile bistvene za odločitev o zahtevku, ob kršitvi načela neposrednosti, kot je le-to opredeljeno v 4. in 8. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne da bi si lahko samo ustvarilo vtis o dejanskih izpovedbah prič in strank, ki je bistven za dokazno oceno in pravilno presojo dejstev v zvezi s spornim posojilom, čeprav je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev, da sporno posojilo ni obstajalo, utemeljeno gradilo tudi na takem neposrednem zaznavanju ob neposrednem izvajanju dokazov. Takšna pritožbena obravnava ima lahko le značaj pritožbene seje senata, na podlagi katere pa pritožbeno sodišče dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje na podlagi neposrednega zaslišanja prič in strank, glede na določbe 347. člena in 358. člena ZPP ne more zakonito spreminjati. Pri tem se sklicuje na stališča, zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 301/90 z dne 17. 2. 1991 in sklepu VIII Ips 248/2009 z dne 18. 4. 2011.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. V predmetni zadevi je bila revizija dopuščena zgolj glede vprašanja kršitve načela neposrednosti oziroma bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem pri odločanju sodišča druge stopnje.

7. Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem prve stopnje, mora razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP). V skladu s šestim odstavkom 348. člena ZPP na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Če katerega od teh dokazov ni več mogoče izvesti ali če senat ali sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, tega dokaza ni neposredno izvedel, lahko sodišče druge stopnje sklene, da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče.

8. Na podlagi navedenih določb je potrebno ugotoviti, da mora sodišče druge stopnje zaradi preverjanja pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja na pritožbeni obravnavi ponoviti vse ali le nekatere dokaze, praviloma z neposredno izvedbo le-teh. Že iz navedenih določb pa izhaja, da lahko izjemoma sodišče ponovi na prvi stopnji izvedene dokaze tudi posredno z branjem zapisnika o pred sodiščem prve stopnje izvedenem dokazu oziroma prebranjem pisne izjave priče. Pri tem je treba upoštevati, da ZPP načelo neposrednosti postopkovno ureja predvsem v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje, pred katerim se prvenstveno razčiščujejo dejanska vprašanja spora, sodišče druge stopnje pa opravlja predvsem kontrolno funkcijo. Ker načelo neposrednosti izvira predvsem iz postopka pred sodiščem prve stopnje, od pritožbenega sodišča ni mogoče zahtevati več neposrednosti, kot od sodišča prve stopnje (1).

9. ZPP v poglavju o rednih pravnih sredstvih pritožbene obravnave ne ureja celovito in se zato v 349. členu sklicuje na podredno in smiselno veljavnost določb o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (členi 281-305 ZPP) tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. Glede na navedene določbe je tudi za pritožbeno obravnavo smiselno upoštevna določba 286.b člena ZPP, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kasnejše sklicevanje na kršitve, vključno s sklicevanjem v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (razen če gre za kršitve, na katere sicer pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti). To pomeni, da mora tudi stranka, ki na pritožbeni obravnavi zazna kršitve postopka v zvezi z vodenjem obravnave in izvajanjem dokazov, le-te uveljavljati takoj že na sami pritožbeni obravnavi. Brez tega uveljavljanje teh kršitev v eventualno kasneje vloženi reviziji sodišče ne more upoštevati.

10. Kolikor se tožena stranka sklicuje na sodbo oziroma sklep Vrhovnega sodišča, v katerih je bilo zavzeto stališče, da pritožbeno sodišče na seji senata ne more spreminjati dejanskega stanja, ugotovljenega na podlagi neposredne izvedbe dokazov pred sodiščem prve stopnje, in izenačuje pritožbeno obravnavo v tej zadevi s siceršnjo sejo senata pritožbenega sodišča, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bistvena razlika med sejo pritožbenega senata in pritožbeno obravnavo ravno v tem, da pritožbeni obravnavi lahko prisostvujeta obe stranki in zato lahko v okviru določb ZPP neposredno aktivno sodelujeta na obravnavi, odločanje na seji senata pa se vedno opravlja v odsotnosti strank. Zato pritožbene obravnave in seje senata ni mogoče izenačevati, hkrati pa s tega vidika tudi ni mogoče izenačevati odločitev in posameznih stališč, sprejetih zgolj na seji senata, s stališči in mogočimi odločitvami pritožbenega sodišča, sprejetimi po opravljeni pritožbeni obravnavi.

11. Toženec se je obravnave pred sodiščem druge stopnje dne 18. 12. 2012 udeležil osebno in s svojim odvetnikom, to je kvalificiranim pooblaščencem. Na obravnavi je pritožbeni senat najprej sprejel sklep, da se dodatno predloženi listinski dokazi ne upoštevajo, ker so bili predloženi prepozno, nato pa sklep, da se „v soglasju strankami ponovijo dokazi, izvedeni pred sodiščem prve stopnje, in sicer tako, da se preberejo vsi zapisniki glavnih obravnav“, zlasti izpoved tožnika in poimensko navedenih prič ter tožene stranke. Po taki izvedbi dokazov je bila obravnava zaključena. Zapisnik o pritožbeni obravnavi je zaključen s podpisi zapisnikarice ter predsednice senata in podpisi strank ter njunih pooblaščencev, ne da bi imele stranke na zapisnik kakršnekoli pripombe.

12. Iz zapisnika o pritožbeni obravnavi je očitno, da je moralo biti toženi stranki in njenemu pooblaščencu že ob sprejemu dokaznega sklepa znano, da bo sodišče v zvezi s preverjanjem pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje na podlagi drugega odstavka 347. člena in šestega odstavka 348. člena ZPP ponovilo pred prvostopnim sodiščem neposredno izvedene dokaze le s prebiranjem zapisnikov o izvedbi le-teh. Iz zapisnika izhaja, da sta obe stranki s takim ponavljanjem izvedbe dokazov soglašali oziroma nobena od strank zoper tako ravnanje pritožbenega sodišča ni ugovarjala v smislu določb 286.b člena ZPP oziroma v smislu takojšnjega uveljavljanja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitve določb šestega odstavka 348. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPP). Zato te kršitve na pritožbeni obravnavi tožena stranka v reviziji ne more uspešno uveljavljati oziroma revizijsko sodišče na podlagi 286.b člena ZPP uveljavljanja kršitev v zvezi s tem (ne glede na predhodno dopustitev revizije) ni moglo upoštevati.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): „Neposrednost na pritožbeni obravnavi, namen katere je preveriti pravilnost dokazne ocene s ponovitvijo na prvi stopnji izvedenih dokazov, je pravzaprav derivativna - izvedena je iz neposrednosti v postopku pred sodiščem prve stopnje“ (skupina avtorjev: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 348 - Zobec).


Zveza:

ZPP člen 4, 4/1, 286b, 347, 347/2, 348, 348/6, 349.
Datum zadnje spremembe:
24.02.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYyMjgx