Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8250cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 2113/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.06.2020relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje priče - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - postavljanje vprašanj priči - možnost učinkovite obrambeV ZKP ni izrecnih določb (kot je tista v četrtem odstavku 227. člena ZKP, po kateri se lahko obdolžencu dovoli, da pri zaslišanju uporablja svoje zapiske), ki bi urejale vprašanje osvežitve pričinega spomina. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da ni nobenega razloga, da sodišče priči pri izpovedbi ne bi dovolilo uporabljati njenih zapiskov. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru ključno, da sta obsojenec in njegova zagovornica imela možnost spremljati izvedbo tega dokaza in priči zastavljati vprašanja ter na takšen način preizkusiti njeno verodostojnost. Iz vidika poštenega postopka še toliko bolj pomembno, da imajo obdolženci možnost neposredno izpodbijati izjave drugih obdolžencev. Vendar pravilo, da mora imeti obdolženec v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost...
VSRS Sodba I Ips 6676/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.05.2020predlagalni delikt - predlog za pregon - smrt oškodovanca - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbeV primerih, ko je pravnomočna sodba v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti razveljavljena, postopek nove razsoje ne predstavlja ponovnega kazenskega pregona storilca kaznivega dejanja, temveč gre za preizkus zakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe, zato tudi oškodovančevega interesa za kazenski pregon storilca pri predlagalnih deliktih v postopku nove razsoje pri oškodovancu (oziroma pri upravičencih iz 55. člena ZKP) ni treba vnovič ugotavljati in utrjevati.
VSRS Sodba I Ips 50685/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.05.2020absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakoniti dokazi - odredba sodišča - preiskava elektronske naprave - pravica do komunikacijske zasebnostiV obravnavani zadevi je v času preiskave obsojenčevih računalnikov sicer že veljalo določilo 219.a člena ZKP, kljub temu pa je pri presoji uveljavljane kršitve določb postopka, poleg omenjenega zakonskega določila, treba izhajati tudi iz ustavnega okvirja zadeve. Zato dovoljenosti posega v pravico iz 37. člena Ustave ni mogoče presojati le z vidika upravičenega pričakovanja zasebnosti, ampak je hkrati treba upoštevati tudi drugi odstavek 37. člena Ustave, ki za tovrstne posege zahteva sodno odredbo. Iz takšnega izhodišča je izhajal tudi zakonodajalec pri zakonski ureditvi preiskave elektronskih naprav v 219.a členu ZKP. Nedotakljivost stanovanja in komunikacijska zasebnosti sta različni ustavno varovani kategoriji, zato morajo biti tudi posegi vanje obravnavani različno. V obravnavani zadevi bi zato morali policisti potem, ko so ugotovili, da določeni računalniki ne pripadajo takrat osumljenemu B. Š., v skladu z drugim odstavkom 219.a člena ZKP, pridobiti predhodno...
VSRS Sklep Cp 18/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2020pritožba - dovoljeni pritožbeni razlogiPritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
VSRS Sodba II Ips 140/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2020dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta - upokojenec - razlaga v korist druge pogodbene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločbe sodišča prve stopnjeSplošni pogoji zavarovanja morajo biti takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Zgoraj povzete določbe ZAN 100/05 in 01-NEZ-1/08 niso tako jasne, da bi brez dvoma plačilo dnevnega nadomestila omejevale le na delo po pogodbi o delu oziroma za čas trajanja delovnega razmerja. Nasprotno: navedena 11. točka četrtega odstavka 15. člena 01-NEZ-1/08 celo ureja, kako se ugotavlja čas aktivnega zdravljenja v primeru, ko zavarovanec ni zaposlen. To pa pomeni, da je treba te določbe splošnih pogojev razlagati v korist tožnika, torej, da gre po vseh pogodbah zavarovancu dnevno nadomestilo tudi za čas, ko ni mogel opravljati kmečkih opravil.
VSRS Sodba X Ips 42/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2020davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - darilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - datum sklenitve - odložni pogoj - soglasje pristojnega organa - pogoji za veljavnost pogodbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odprava sklepaIzročilna in darilna pogodba za primer smrti kot celota (torej tudi glede revidentkinega prenosa poslovnega deleža v gospodarski družbi na sina) je bila sklenjena pod pogojem, da revidentka pridobi zakonsko zahtevano soglasje po ZON in ZKZ za razpolaganje z nepremičninami. Šele z izpolnitvijo odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja – je bilo jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka), ne pa datum sklenitve pogodbe. Brez zakonsko zahtevanega soglasja ne bi veljalo niti razpolaganje s poslovnim deležem in tako tudi ne vzpostavljalo podlage za dohodek ter ustvarjalo pravnih posledic za zavezanca na dohodninskem področju. V primerih, kot je obravnavani, se za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako...
VSRS Sodba X Ips 24/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.05.2020dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizijeNe obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža. Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.
VSRS Sodba X Ips 36/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.2020dopuščena revizija - odpadki - ukrep inšpektorja za okolje - odločba o ravnanju z odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - reciklaža avtomobilskih gum - zavrnitev revizijeIz stališč SEU je razvidno, da metoda obdelave ali način nadaljnje uporabe snovi nista odločilna glede tega, ali se ta opredeli kot odpadek ali ne, in da pojem odpadek ne izključuje snovi in predmetov, ki jih je mogoče gospodarsko ponovno uporabiti. Namen sistema nadzora in upravljanja, ki je določen z Direktivo, je namreč zajeti vse predmete in snovi, ki jih lastnik zavrže (ker jih ne more ali noče več uporabljati), čeprav imajo gospodarsko vrednosti oziroma so zbrani s komercialnim namenom recikliranja, predelave ali ponovne uporabe. Izraz uporaba gume se lahko tolmači le na način, da je s tem mišljena uporaba za (osnovni) namen, za katerega je bila guma izdelana, torej za uporabo za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (to velja tako za nove kot za rabljene gume, ki jih imetnik uporablja za namen, za katerega so bile izdelane). Čim pa gume (npr. zaradi izrabljenosti, poškodbe,...
VSRS Sklep I Up 76/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.05.2020prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla - tožba v upravnem sporu - obseg sodne presoje - uveljavljanje napake volje - nagib za sklenitev pogodbe - veljavnost pogodbe - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravicoV upravnem sporu izvedena sodna presoja zakonitosti odločb, izdanih v postopku odobritve prodaje kmetijskih zemljišč, je omejena na presojo pravilne uporabe določb ZKZ, ne pa tudi na presojo eventualnih civilnopravnih elementov same pogodbe. Opisani obseg presoje zakonitosti upravne odločbe odobritve pravnega posla prodaje kmetijskih zemljišč v upravnem sporu pa določa tudi vsebino spora in uspeh, ki ga pritožnik s tožbo lahko zasleduje in doseže. To je presoja zakonitosti izdane odločbe, glede upoštevanja zakonskih pravil o ponudbi, sprejemu ponudbe, roku za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla in določitvi predkupnih upravičencev. Pritožnik pa s svojimi tožbenimi in pritožbenimi navedbami take presoje zakonitosti upravne odločbe in sodbe sodišča prve stopnje ne zahteva. Odločbo izpodbija izključno zaradi razlogov (ne)veljavnosti sklenjenega pravnega posla, kar pa, kot že navedeno, ni predmet upravnega postopka in upravnega spora. Presoja sodišča prve...
VSRS Sklep I Upr 2/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.06.2020predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predlogaDvom v sposobnost nepristranskega odločanja je lahko podlaga za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP. Dokler ni speljan postopek za izločitev vseh sodnikov določenega sodišča, s konkretiziranimi očitki za vsakega posebej, pa v taki situaciji ni razloga za delegacijo pristojnosti iz tehtnih razlogov po 67. členu ZPP. Ugibanja stranke z interesom, da bi bila lahko sodnica (le) prisotna na seji senata ter da bi se z drugimi sodniki lahko pogovarjala o strankah postopka ali predmetnem upravnem sporu in s tem povezano nakazovanje na možnost videza pristranskega sojenja drugih sodnikov oziroma na kršitev videza nepristranskosti pristojnega sodišča, so pavšalna. Res je, da se vsak odvetnik, ko preuči določeno zadevo, seznani s širokim naborom informacij o stranki, ki lahko, celo nezavedno, vplivajo na njegovo mnenje o njej. Njeno poznavanje strank spora in informacij v drugih zadevah, v katerih je sodelovala kot pooblaščenka, pa ne...
VSRS Sodba II Ips 213/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020odškodninska odgovornost države za delo sodišča - nepravdni postopek - trajanje sodnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - metoda tržne vrednosti - metoda primerljivih prodaj - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave - prosta dokazna ocena - razpravno načeloIzvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka se lahko upošteva kot dokaz v pravdi, vendar le pod pogojem, da je med strankama postopka o tem doseženo soglasje oziroma če z uporabo dokaza iz drugega postopka ni bila kršena pravica stranke do izjavljanja. Dejstvo, da izvedensko mnenje ne potrjuje vseh trditev tožnice, ni razlog, ki bi upravičeval izvedbo novega dokaza, saj nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca ne zadošča.
VSRS Sklep II DoR 223/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.12.2016dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - skupnost - delitev solastnine - uporaba SPZ - uporaba OZRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.
VSRS Sodba II Ips 102/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - skupnost - delitev solastnine - uporaba OZ - uporaba SPZ - dopuščena revizijaKadar se solastnika sporazumeta za civilno delitev stvari, kot sta to storila v spornem razmerju, z odsvojitvijo ne preneha le njuna (so)lastninska pravica, ampak razpade tudi njuno skupnostno razmerje. Ker SPZ ne govori o razdružitvi njune skupnosti in ne določa, kakšne so posledice njenega prenehanja, je treba v tem delu vendarle uporabiti ustrezne določbe OZ. Subsidiarnost določb o skupnosti se namreč kaže med drugim v tem, da je treba v primerih, ki niso urejeni s posebnim predpisom, uporabiti določbe XXVIII. poglavja OZ, v skladu s pravili pravnega področja, ki je za določeno pravico matično.
VSRS Sodba II Ips 144/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2020promet s kmetijskimi zemljišči - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba - razveljavitev zakupne pogodbe - uveljavljanje prednostnega upravičenja - prednostna pravica do zakupa - razlaga zakona - visokogorje - pašnik - mejaš - mejna zemljišča - pojem kmetijskega zemljišča - dopuščena revizijaGlede na cilj, smisel in namen prednostne pravice zakupa je bistvena stvarna, dejanska in praktična uresničitev olajšanja izkoriščanja kmetijskih zemljišč, v konkretnem primeru visokogorskih pašnikov, njihova zaokrožitev in združitev, vse s ciljem smotrnega gospodarjenja z zemljišči. Zato drugega toženca ni mogoče obravnavati kot zakupnika, katerega zakupljeno zemljišče bi mejilo na parcelo. Zemljišče, ki ga ima v zakupu, je namreč le majhen, neznaten del parcele, ki meji z zemljiščem (v tem primeru parcelo), ki se daje v zakup. Od njega je oddaljeno več kilometrov in med njima so za nameček še, kot pravi prva toženka, gozdovi, prepadne stene, nerodovitna melišča in podobno.
VSRS Sodba X Ips 41/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.05.2020odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - darilna pogodba - pogoji za veljavnost pogodbe - odložni pogoj - dokončnost odločbe - soglasje pristojnega organa - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - rok za priglasitev - dopuščena revizijaOdgovor na dopuščeno vprašanja, ali se za odsvojitev premoženja po 102. členu ZDoh-2 lahko šteje pravnomočnost soglasja (upravne odločbe), ki je zakonski pogoj za veljavnost pogodbe je (upoštevaje, da lahko začne stranka izvajati pravico iz odločbe z njeno dokončnostjo, če zakon ne določa drugače - prvi odstavek 224. člena ZUP), da se v primerih, kot je obravnavani, za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa. Nerazumna je razlaga, da mora odsvojitev kapitala šteti za izvedeno, čeprav obstaja taka pravna negotovost glede učinkovanja pogodbe kot v obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče drugače kot Upravno sodišče tudi sodi, da je za davčno obravnavo nebistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je,...
VSRS Sklep III Ips 20/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.07.2020dovoljenost revizije - revizija vložena po odvetniku - postopek osebnega stečaja - upravičenje za zastopanje - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - podelitev pooblastila odvetniku - zavrženje revizijeZ začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.
VSRS sklep I R 117/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2015določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopkuOkoliščina, da je toženka sodniška pomočnica na sodišču, ki predlaga delegacijo, ustreza pojmu „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP.
VSRS Sodba III Ips 95/2018-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.05.2020javno financiranje visokošolskih zavodov - proračunska sredstva - nenamenska poraba sredstev - sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje - vračilo nenamensko porabljenih sredstev - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje pričeKadar je iz že izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o odločilnih dejstvih, izvedba drugih dokazov ni potrebna. Odločitev sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe predlaganih dokazov je sicer res skopo obrazložena, vendar jo je ob upoštevanju dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, iz katere izhajajo ugotovljena odločilna dejstva, mogoče preizkusiti. S tem, ko je tožnica konkretizirano navedla, v zvezi s katerimi izvajalci in v kolikšni višini je prišlo do odstopanja pri porabi sredstev (da so bila ta bodisi nakazana in ne porabljena bodisi nakazana v večjem obsegu, kot so bila porabljena), je breme dokazovanja prevalila na toženko, ki bi morala, da bi se razbremenila, dokazati, da so bila sredstva porabljena oziroma da so bila porabljena v prejeti višini, česar pa ni zmogla.
VSRS Sodba II Ips 102/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.06.2020dedovanje - starostna pokojnina - izplačevanje pokojnin - izplačilo zapadlih zneskov - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - pogrešana oseba - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizijaZadržanje zastaranja je zastoj v teku zastaralnega roka, do katerega pride zaradi ovir za vložitev tožbe. Ali so obstajali utemeljeni razlogi za zadržanje zastaranja, se vedno presoja za nazaj: ta presoja postane aktualna, ko upravičenec rok za vložitev tožbe zamudi, a bi bila ta v primeru zadržanja pravočasna. V naravi instituta zadržanja je njegova začasnost: traja le, dokler trajajo (v začetku odstavka primeroma navedene) ovire, nato zastaranje začne (prvikrat ali znova) teči. S tezo, da pogrešanost sama po sebi ne pomeni subjektivne ovire za pravočasnost uveljavljanja terjatve se Vrhovno sodišče strinja, navkljub splošni opredelitvi pojma »uradno pogrešana oseba« in njegovim bistvenim opredelilnim elementom, kot so neobičajna odsotnost od doma, prekinitev socialnih in poslovnih kontaktov in podobno, in navkljub režimu, ki velja za pogrešane osebe: išče jih policija, so na seznamu pogrešanih oseb, za njimi se razpiše tiralica
VSRS Sodba III Ips 1/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.01.2019razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - namenska razlaga - prevod listin v tujem jeziku - depozit - ara - neprimeren dokaz - novote v revizijskem postopkuBesedna zveza „first deposit“, prvi depozit oziroma prvi polog v Prodajni pogodbi, ob presoji vseh okoliščin primera, nima pravnega pomena are v smislu 64. do 66. člena OZ. To pomeni, da ga je dolžna tožena stranka v primeru razveze pogodbe tožeči stranki vrniti (drugi odstavek 111. člena OZ). V dvomu je namreč treba šteti, da ima tako plačilo samo značilnost delne izpolnitve, in ne osrednje funkcije are – instrumenta utrditve pogodbenih obveznosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane