Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8349cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba III Ips 84/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek18.04.2011zakupna (najemna) pogodba - najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - obveznosti najemodajalca - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - nejasna določila pogodbeTako kot določbe ZOR o zakupu, imajo tudi določbe ZPSPP o pravicah in obveznostih iz najemnega razmerja v načelu dispozitivno naravo. V skladu s 14. členom ZPSPP je stroške vzdrževanja poslovnega prostora, ki so potrebni za namensko uporabo prostora, le ob odsotnosti drugačnega dogovora dolžan kriti najemodajalec. V skladu s svobodo urejanja obligacijskih razmerij in dispozitivno naravo konkretne zakonske določbe se tako lahko pogodbeni stranki dogovorita, da te stroške krije najemnik. Ker revidentka ni zatrjevala, zakaj naj bi bila določba 10. člena Pogodbe nejasna, tudi razlagalno pravilo iz 100. člena ZOR ni uporabljivo.
VSRS Sklep III DoR 94/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.09.2020predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predlogaOb upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
VSRS Sklep I R 122/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - odškodninska odgovornost sodnika - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predloguNi primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko - zlasti pri nasprotni stranki - vzbudilo vtis pristranskosti sodišča.
VSRS Sodba I Ips 44091/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.07.2020dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnika - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - sodba praksa ESČP - ustavnosodna praksa - zavrnitev priznanja krivde - glavna obravnava - nedovoljeni dokazi - izostanek pravnega pouka - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - zapisnik o hišni preiskavi - odredba za hišno preiskavo - rok za izvedbo - zaseg predmeta - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znakiSodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi ne predstavlja razloga za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. Sodnik o krivdi in kazenski sankciji odloča za vsakega obdolženca posebej, pri tem pa glavni obravnavi na podlagi presoje vseh dokazov v skladu s 355. členom ZKP znova odloča o krivdi tistega soobdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal. Glede vsebine zgodnejših sodb, ki so bile ob sodelovanju istega sodnika izdane zoper druge soobdolžence, je slovenska (ustavno)sodna praksa že sprejela stališče, da je objektivni vidik sodnikove nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolženca vsebuje presojo konkretnih ravnanj obdolženca, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega. Po stališču Vrhovnega sodišča dvoma v nepristranskost razpravljajoče sodnice ne more vzbuditi niti okoliščina, da je sodnica pred sprejemom sporazumov o priznanju...
VSRS Sklep II DoR 269/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.08.2020dopuščena revizija - veljavnost dogovora - obrazloženost sodne odločbe - trditveno in dokazno bremeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali sodba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi, - na kateri pravdni stranki je trditveno in dokazno breme glede vsebine in veljavnosti dogovora o investiranju.
VSRS Sklep II DoR 266/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020dopuščena revizija - povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - zahteva za izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - pritožbena novotaRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke, - ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito, - ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.
VSRS Sklep II DoR 110/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020dopuščena revizija - obstoj stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - vknjižba služnosti v zemljiško knjigoRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.
VSRS Sklep II DoR 294/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.09.2020predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VSRS Sodba VIII Ips 14/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.07.2020redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitevSodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se za ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje tudi zaposlitev, za katero se zahteva ista stopnja in vrsta izobrazbo, kot jo delavec dejansko ima. To stališče je v izrecnem nasprotju z jasno definicijo iz točke 3.2. Programa oziroma določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1 in v nasprotju s tem povezano sodno prakso. Zakon delodajalcu ne nalaga obveznosti, da delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudi drugo (bodisi ustrezno bodisi neustrezno) zaposlitev. Na podlagi Programa je bila tožena stranka dolžna presežnemu delavcu ponuditi zgolj ustrezno zaposlitev v smislu petega odstavka 91. člena ZDR-1, ne pa tudi neustrezne.
VSRS Sklep II Ips 70/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2020zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - regres zavarovalnice - prometna nesreča - uporaba motornega vozila - dolžna skrbnost - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - dopuščena revizijaPritožbeno sodišče je kršilo razpravno načelo: z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni, je prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank.
VSRS Sklep II Ips 29/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.09.2020pogodba o dosmrtnem preživljanju - veljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizijaVsako od sodišč nižjih stopenj je svoje sklepe napravilo ob upoštevanju rezultatov dokazovanja z več različnimi dokaznimi sredstvi in ob uporabi kombinacije metod – šlo je torej za kompleksno dokazno oceno. Že zato, ker so bila odločilna dejstva ugotavljana tudi s pomočjo zaslišanja strank in prič, pa pri tem pritožbeno sodišče, ki jih ni neposredno zaslišalo, ni bilo v enakovrednem spoznavnem položaju kot prvostopenjsko sodišče. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da brez oprave pritožbene obravnave ne bi smelo ugotoviti dejanskega stanja drugače kot sodišče prve stopnje.
VSRS Sklep II Ips 77/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - izjava o pobotu - zastaranje terjatve - pravnomočnost - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - primerjalno pravo - dopuščena revizijaTudi pri ugovoru zaradi pobota v pravdi (procesno pobotanje) veljajo materialnopravna pravila o učinkovanju pobotne izjave za nazaj (ex tunc) ter o dopustnosti uveljavljanja zastarane terjatve, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana.
VSRS Sklep II Ips 159/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.06.2017obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - trditveno breme - dokazno breme - dopuščena revizijaZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. Sodna praksa sicer strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Vendar je neživljenjsko in zunaj razumnih meja pričakovati, da bi tožnika brez indica in ob podatkih, s katerimi sta razpolagala, o obstoju takšnih predpogodb, za katere nista vedela, poizvedovala pri vseh institucijah, organih ali kjerkoli drugje. Dejstvo, da je A. A. st., ki niti ni bil stranka postopa, po pravnomočni zavrnitvi tožbenega zahtevka še poizvedoval in ob pogovoru z nekaterimi osebami prišel do informacije o obstoju upravnega postopka in rezultat tega delil s tožnikoma, še ne pomeni, da bi bila tožnika v okviru procesne skrbnosti to dolžna storiti,...
VSRS Sodba II Ips 18/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - odgovornost nasproti tretjemu - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - nelikvidnost - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija - dopuščena revizijaRevitija je bila dopuščena glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ oziroma ali je lahko 131. člen OZ "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod. Odgovor Vrhovnega sodišča je sledeč: Da, kršitev obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod lahko predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost in da, 131. člen OZ je lahko "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod, s pristavkom, da ga je treba uporabiti takšnega, kot je - torej v celoti, tudi upoštevaje 148. člen, ki predvideva odgovornost pravne osebe, ne pa njenega organa. Za uspeh tožeče stranke bi bilo treba to določbo teleološko prebiti. To je bilo mogoče, ker je glede na izjemna dejstva primera podan samostojen civilni delikt toženca, pri čemer pravne kršitve presegajo tako golo opustitev ravnanj po ZFPPod, kakor tudi pojem poslovodenja ter je zato...
VSRS Sodba II Ips 23/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020revizija - pravni interes za revizijo - povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnih podatkov - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - relativna javna oseba - potek časa - izguba lastnosti - objava na svetovnem spletu - umik objave - arhiv objav - izbris podatkov - pravica do pozabe - sodna praksa SEU - sodba praksa ESČP - dopuščena revizijaS pravico do pozabe se označuje pravica osebe, da zahteva izbris določenih osebnih podatkov oziroma informacij, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati. Učinek umika člankov v omejeno dostopen arhiv je skoraj enak izbrisu, saj se s takšnim tehničnim ukrepom lahko izključi pravica do informiranja pomembnega dela naključnih uporabnikov interneta in iskalcev aktualnih novic. Tudi za takšno omejevanje svobode izražanja in informiranja morajo zato obstajati utemeljeni razlogi. Posameznik po izteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, ne izgubi lastnosti javne osebe. V zvezi s tem dogodkom bo vedno ohranil tak status. Udeležbe v dogodku pač ne more izključiti za nazaj. Drugo pa je vprašanje, ali je po poteku tega dogodka upravičen do anonimnosti in varovanja osebnih podatkov. Odgovor nanj ni enoznačen in je odvisen od vsakokratnih okoliščin primera, zlasti pomena samega dogodka, vloge osebe v javnem življenju in siceršnjega njenega vedenja in...
VSRS Sodba II Ips 19/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.07.2020stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - razveljavitev prodajne pogodbe - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - nedobrovernost - dopuščena revizijaDoločbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP mora sodišče spregledati samo v izjemnih primerih. To so primeri, ko bi njena uporaba pomenila varstvo zlorabe postopka. Vendar je nedobrovernost sama po sebi za to še premalo. Podana mora biti kvalificirana nedobrovernost, tj. zlonamernost obeh – stečajnega upravitelja (kot zastopnika stečajnega dolžnika) in kupca; podan mora biti dejanski stan namernega izigravanja predkupnega upravičenca.
VSRS Sklep II Ips 115/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.07.2020pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - oblikovalni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - ničnost in izpodbojnost - akt testamentiranja - enotnost testamentiranja - napaka v obličnosti oporoke - lastnoročni podpis oporočitelja - navzočnost prič - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizijaGlede na to, da je sporna oporoka podpisana s strani zapustnika in dveh prič, daje videz pisne oporoke pred pričami. Oporoka torej obstaja, ker pa je zapustnik ni podpisal v navzočnosti dveh prič, je formalno hibna in zaradi takšnih hib izpodbojna. To pomeni, da v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti ni utemeljen.
VSRS Sklep I Kr 15363/2020Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.08.2020izročitev tretji državi - predaja drugi državi članici - teža kaznivega dejanja - kraj in čas storitve - namen postopkaZa predajo je poleg kraja storitve kaznivega dejanja pomembno predvsem dejstvo, da je Republika Hrvaška članica EU, njena prošnja za predajo pa ima v luči novejše sodne prakse Sodišča EU prednost pred zahtevo za izročitev tretji državi. Sodišče EU je v zadevi C-182/2015 z dne 6. 9. 2016 razsodilo, da mora v takšnem primeru država članica, v kateri se nahaja državljan EU, ki je državljan druge države članice, in kateri tretja država, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, poda prošnjo za izročitev, obvestiti državo članico, katere državljan je navedeni državljan, in glede na okoliščine primera tej državi članici na njeno prošnjo predati tega državljana v skladu z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2002/584, spremenjenega z določbami Okvirnega sklepa Sveta 2009/299.
VSRS Sklep II DoR 277/2020Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2020predlog za dopustitev revizije - pravnomočna kazenska sodba - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izjava, dana v kazenskem postopku - objava na svetovnem spletu - preklic izjave - zavrnitev predlogarhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
VSRS Sodba I Ips 4621/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.07.2020kršitev kazenskega zakona - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - napotitev oškodovanca na pravdo - obvezne sestavine sodbe - načelo subsidiarnosti - načelo oficialnostiSodišče odvzame premoženjsko korist le pod določenimi pogoji, in sicer če oškodovanec ni znan, ali če ni prijavil svojega zahtevka, ali če sodišče premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu ni prisodilo, ali mu ga ni prisodilo v celoti, ali če premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ni v celoti obsežena s premoženjskopravnim zahtevkom in ga presega (prvi odstavek 76. člena KZ-1). Odločitvi o napotitvi oškodovancev s premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo in o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi sta logični posledici sprejetega priznanja kazenske odgovornosti ter ne predstavljata predmeta obtožbe, pač pa obvezni del kazenske obsodilne sodbe.

Izberi vse|Izvozi izbrane