Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 46913cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPWRpdg==

Dokument: VSK Sodba II Kp 11807/2012, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 04.12.2018

Institut: obstoj kaznivega dejanja - zloraba prostitucije - izkoriščanje - okoriščenje - protipravna premoženjska korist - skupno premoženje zakoncev

Jedro: Pod pojmom delo, ki predstavlja podlago za pridobitev skupnega premoženja, namreč ni moč šteti tistega, ki izvira ali pa je posledica kaznivega dejanja. Kot je namreč pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, oškodovanka prostitucije ni opravljala prostovoljno, temveč je bila vanjo prisiljena... s silo in grožnjami obtoženca, na način, kot je opisan v izreku sodbe. Ker si je obtoženec prilaščal denar, ki ga je oškodovanka dobila s prostitucijo, takšno njegovo ravnanje povsem ustreza zakonskemu znaku izkoriščanja prostitucije, saj obtoženec s prostitucijo kot tako, ni imel nobenega opravka, temveč je od te dejavnosti, ki jo je izvajala oškodovanka sama, imel le finančno korist, oziroma je bil z njo okoriščen. Zato nikakor ne gre za situacijo, kot jo ureja ZZZDR-1 glede premoženjskih razmer med zakonci, saj denar, ki si ga je pridobil na škodo oškodovanke, ni predstavljal skupnega premoženja temveč korist, ki je bila protipravno pridobljena s kaznivim dejanjem.

+
Evidenčna številka: VS006498, Datum objave: 01.01.1970, Vrsta: Judikati, Izvor: VGSJ Sl 2012/70, Država: Jugoslavija, Jezik: slovenščina
Institut: gradbena pogodba - rok izpolnitve - odgovornost za zamudo - obveznosti izvajalca
Besedilo:PREVOD: Izvajalec ni prišel v zamudo, čeprav je dela končal po poteku dogovorjenega roka, če je do tega prišlo zato, ker mu naročnik ni zagotovil dogovorjenih plačil. ORIGINAL: Ne može se šteti, da je izvođać bio u docnji mada je radove završio posle ugovorenog roka ako mu investitor nije dao ugovoreno obezbeđenje plačanja izvršenih radova.
+

Vlagatelj: VSRS Sklep II Ips 7/2012, Datum: 15.01.2015

Institut: predlog za predhodno odločanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - plačilo na podlagi naknadno razveljavljene odločbe - nasprotna tožba - potrošniška pogodba - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost po kraju stalnega bivališča tožene stranke

Izrek:I. Vrhovno sodišče RS na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije prosi Sodišče za odgovor na naslednja vprašanja: (1) Ali je treba pojem nasprotne tožbe v smislu 3. točke 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001... razlagati tako, da zajema tudi tožbo, ki je bila kot nasprotna tožba po nacionalnem pravu vložena potem, ko je bila v revizijskem postopku razveljavljena pravnomočna in izvršljiva sodba v postopku po prvotni tožbi toženca in je bila ta ista zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnik pa s svojo nasprotno tožbo na obogatitveni podlagi zahteva vračilo zneska, ki ga je bil dolžan plačati po razveljavljeni sodbi iz postopka po prvotni tožbi toženca? (2) Ali je treba pojem „zadeva v zvezi s potrošniško pogodbo“ iz 1. točke 15. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 razlagati tako, da zajema tudi situacijo , ko potrošnik tožbo, s katero uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene obogatitve, vlaga kot nasprotno tožbo po nacionalnem pravu v zvezi s prvotno tožbo, pri kateri pa gre za zadevo v zvezi s potrošniško pogodbo v smislu navedene določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001, tožnik - potrošnik pa z njo zahteva vračilo zneska, ki ga je bil dolžan plačati po (kasneje) razveljavljeni sodbi iz postopka po prvotni tožbi toženca, torej vračilo zneska, ki izhaja iz zadeve v zvezi s potrošniško pogodbo? (3) Če pristojnosti v opisanem primeru ni mogoče opreti ne na pravila o pristojnosti za nasprotno tožbo niti na pravila o pristojnosti za potrošniške pogodbe, pa se postavlja še vprašanje: (a) ali je treba pojem „zadeva v zvezi s pogodbo“ iz 1. točke 5. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 razlagati tako, da zajema tudi tožbo, s katero tožnik uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene obogatitve, vlaga pa jo kot nasprotno tožbo po nacionalnem pravu v zvezi s prvotno toženčevo tožbo, ki se nanaša na pogodbeno razmerje med strankama, predmet zahtevka zaradi neupravičene obogatitve pa je vračilo zneska, ki ga je bil dolžan plačati po (kasneje) razveljavljeni sodbi iz postopka po prvotni tožbi toženca, torej vračilo zneska, ki izhaja iz zadeve v zvezi s pogodbo; in če je na prejšnje vprašanje mogoče odgovoriti pritrdilno, še vprašanje: (b) ali je v opisanem primeru pristojnost po kraju izpolnitve v smislu 1. točke 5. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 treba presojati glede na pravila, ki veljajo za izpolnitev obveznosti iz zahtevka zaradi neupravičene obogatitve? II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.


Vsebina: ... Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 uporabljene pojme, zato da se zagotovi njegova enotna uporaba v vseh državah članicah, razlagati avtonomno, to je ob upoštevanju sistema in ciljev te uredbe.(5)Pristojnost za nasprotno tožbo po 3. točki 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/200123. V konkretnem primeru je tožnik svojo tožbo vložil kot nasprotno tožbo. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 v 3. točki 6. člena nasprotno tožbo opredeli kot tožbo, ¨ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba¨. Gotovo je, da morata biti zahtevka iz prvotne tožbe ...
+

Vlagatelj: VSRS sklep II Ips 94/2012, Datum: 19.03.2015

Institut: postopek predhodnega odločanja - trgovinski posel - pojem trgovinskega posla - obrtnik - samostojni podjetnik - opravljanje gospodarske dejavnosti - podjetje - registrirana dejavnost - zamuda s plačilom - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - Direktiva 2000/35/ES

Izrek:I. Vrhovno sodišče RS na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije prosi Sodišče za odgovor na naslednja vprašanja: (1) ali je določbo tretjega pododstavka 1. točke 2. člena Direktive 2000/35/ES treba razlagati... tako, da v sistemu, kjer se fizični osebi za opravljanje gospodarske dejavnosti izda dovoljenje, ki vsebuje navedbo dejavnosti, za katero je dovoljenje izdano, ne gre za podjetje in posledično tudi ne za trgovinski posel v smislu navedene določbe direktive, če se posel, iz katerega izvira zamuda pri plačilu, nanaša na dejavnost, ki z dovoljenjem ni zajeta; ter če je odgovor na prejšnje vprašanje negativen, še vprašanji, (2) ali je določbo tretjega pododstavka 1. točke 2. člena Direktive 2000/35/ES treba razlagati tako, da se fizična oseba šteje za podjetje, pravni posel, iz katerega izvira zamuda pri plačilu, pa za trgovinski posel v smislu navedene določbe direktive, če gre za pravni posel, ki sicer ne spada v registrirano dejavnost te fizične osebe, izhaja pa iz dejavnosti, ki je po svoji naravi lahko gospodarska dejavnost, ter je bil zanj izstavljen račun; in (3) ali je pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, (pravilo ne ultra alterum tantum) v nasprotju z določbami Direktive 2000/35/ES? II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.

+

Vlagatelj: VSRS sklep X Ips 476/2012, Datum: 16.04.2014

Institut: postopek predhodnega odločanja - pogodba o finančnem leasingu - vrnitev predmeta leasinga - prevzem nepremičnine v posest zaradi nadaljnje prodaje - poplačilo leasingojemalca - skupni sistem DDV - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - plačilo za storitev najema ali uporabe nepremičnine - načelo davčne nevtralnosti - izstopni DDV - davčna osnova - znižanje davčne osnove - odkupne opcije - davek na dodano vrednost (DDV) - odškodnina

Izrek:I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 90(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.

Vlagatelj: VSRS sklep X Ips 479/2012, Datum: 16.04.2014

Institut: postopek predhodnega odločanja - označevanje živil - razlaga direktive - jezikovna razlaga - priznanje označbe naravne mineralne vode - naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - razlaga pojma naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira - isti vodonosnik

Izrek:I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi drugega odstavka 8. člena Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod.II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.

Evidenčna številka: VS040825, Datum objave: 06.04.2012, Vrsta: Stališča in pravna mnenja, Izvor: načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 6. 4. 2012, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: načelno pravno mnenje - prodaja kmetijskih zemljišč - poenotenje sodne prakse - postopek prodaje - udeleženci v postopku - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izbira ponudnika med več predkupnimi upravičenci - izjava o sprejemu ponudbe - odložni pogoj - odobritev pravnega posla - sklenitev prodajne pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Besedilo:ORIGINAL:Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.Ko ponudnik prejme... izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enotes. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov.Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe.Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice.Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enotes, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Obrazložitev:To načelno pravno mnenje je namenjeno poenotesnju sodne prakse glede sodnega varstva položaja udeležencev v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, kot je urejen v veljavnem ZKZ.V letu 1984 je bilo na podlagi tedaj veljavnega ZKZ (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81, v nadaljevanju ZKZ/79) sprejeto pravno mnenje (Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. 1/84), v katerem je bilo zavzeto stališče, (1) da je ponudba po ZKZ zavezujoča, vendar pa pogodba še ni sklenjena s sprejemom ponudbe, (2) da ima zato predkupni upravičenec, s katerim prodajalec noče skleniti pogodbe, zahtevek za sklenitev pogodbe in za izstavitev zemljiškoknjižne listine ter (3) da predkupni upravičenec v primeru, ko je ponudnik odsvojil zemljišče drugemu, lahko zahteva razveljavitev te pogodbe in sklenitev pogodbe z njim.V letu 1996 (Ur.l. RS, št. 59/96) je bil sprejet nov ZKZ. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28. 2. 2002 razveljavilo celotno poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči z odložnim rokom enega leta (Ur.l. RS, št. 27/2002). Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKZ (Ur.l. RS, št. 36/2003), ki je na novo uredil postopek prodaje kmetijskih zemljišč, je ohranil institut prednostnih upravičencev (sedaj imenovanih predkupni upravičenci) pri prodaji kmetijskih zemljišč in obveznost javne objave ponudbe. Drugače je uredil postopek, ki sledi sprejemu ponudbe. Upošteval je tudi uveljavitev Stvarnopravnega zakonika (Ur.l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ).Sodna praksa je kljub spremenjeni pravni ureditvi sledila pravnemu mnenju iz leta 1984, vendar se je zaradi razmejitve med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, ki jo je uveljavil SPZ, vedno pogosteje zastavil dvom o pravilnosti stališča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku. Pristojni upravni organi so sicer sledili takšni praksi pravdnih sodišč, vendar so imeli težave pri odločanju o pravočasnosti vlog za odobritev pravnega posla. Zavzeli so stališče, da rok za vložitev zahteve za odobritev v takšnem primeru teče šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena sklenitev prodajne pogodbe(1). Postavilo se je tudi vprašanje, ali ima kupec zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila že pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, glede na to, da je sodba, s katero je tožencu naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, po veljavnih pravilih zemljiškoknjižnega prava neposredna podlaga za vknjižbo (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 58/2003 do 25/2011, v nadaljevanju ZZK-1). Izražena je bila skrb, da ugoditev zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v tej fazi dejansko pripelje do obida odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto in bi moralo pravdno sodišče zato, da to prepreči, o obstoju predpostavk za odobritev pravnega posla odločati kot o predhodnem vprašanju pred ugoditvijo zahtevku.Potem ko je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009 zavzelo stališče, da je ponudba zavezujoča in da je pogodba sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe (in pod odložnim pogojem odobritve), je pretežni del sodne prakse temu stališču sledil(2), vendar pa je bilo v nekaterih odločbah še zavzeto stališče, da je poleg zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine utemeljen tudi zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe(3). V nekaterih odločbah je izraženo stališče, da mora pravdno sodišče o predpostavkah za odobritev pravnega posla odločati kot o predhodnem vprašanju(4), v drugih pa, da je izvedba odobritvenega postopka v (izključni) pristojnosti upravnega organa in eno od dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila(5). Tako različna sodna praksa, sprememba pravne ureditve in zagotovitev pravne varnosti sta narekovali sprejem tega načelnega pravnega mnenja.Po 20. členu ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo, torej predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, izročiti pristojni upravni enoti. Upravna enota mora ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano zemljišče, mora v 30 dneh od objave ponudbe na oglasni deski, prodajalcu in upravni enoti poslati pisno izjavo o sprejemu ponudbe. V 60 dneh od poteka roka za sprejem ponudbe pa mora pri upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev sklenjenega pravnega posla. O odobritvi po 22. členu ZKZ odloča upravna enota v postopku odobritve, upoštevajoč zakonske predpostavke, v okviru katerih zakon določa tudi predkupne upravičence in njihov vrstni red, če predkupno pravico uveljavlja več oseb (23. člen ZKZ). Kadar nihče od predkupnih upravičencev svoje pravice ne uveljavlja, lahko prodajalec proda zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na predpisan način, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom ZKZ.Zakonodajalec je torej tudi v novi ureditvi prodaje kmetijskih zemljišč ohranil institut predkupne pravice in med več skupinami predkupnih upravičencev določil vrstni red. Taka omejitev ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico (33. člen Ustave Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št.33/1991 do Ur.l. RS, št. 68/2006, v nadaljevanju URS). Izhajajoč iz obrazložitve zakona je institut predkupne pravice namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije(6). Tak cilj je ne le ustavno dopusten, ampak tudi zaželen. Zakonodajalcu je z URS dana naloga posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Določitev predkupne pravice subjektov, navedenih v prvem odstavku 23. člena ZKZ (solastnik, kmet mejaš, zakupnik zemljišča, drug kmet, kmetijska organizacija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) je primerno sredstvo za dosego zasledovanega cilja, tj. ohranitve pridelovalne funkcije kmetijskih zemljišč, njegova teža pa sorazmerna vrednosti tega cilja. Uzakonitev predkupne pravice sama po sebi ne odvzema razpolagalnega upravičenja kot enega od bistvenih sestavnih delov ustavno zagotovljene lastninske pravice. Določena je le za prodajo kmetijskega zemljišča in se ne dotika drugih oblik razpolaganj. Tudi odločitev o tem, ali in kdaj ter pod kakšnimi pogoji bo prodal svoje zemljišče, ostaja v celoti v lastnikovi sferi. Omejitev posega le v njegovo pravico izbire nasprotne pogodbene stranke. Na tak način urejena predkupna pravica v najmanjši možni meri, potrebni za dosego zasledovanega cilja, omejuje lastninsko pravico lastnikov kmetijskih zemljišč(7). Z zakonom predpisan postopek prodaje služi dejanski uveljavitvi predkupnega upravičenja. Že v pravnem mnenju, sprejetem leta 1984, je bilo zavzeto stališče, da ponudba, dana za prodajo kmetijskega zemljišča na podlagi tedanjega zakona, ponudnika veže ves čas do izteka roka za sprejem ponudbe, in da ponudnik vezanosti na ponudbo ne more izključiti. Ureditev v veljavnem ZKZ se v tem pogledu od tedanje ureditve ne razlikuje. Uporabljen je enak izraz, kot ga uporablja OZ kot splošni predpis, ki ureja sklepanje pogodb. Njena vsebina se ne razlikuje od ponudbe po OZ – vsebovati mora vse bistvene sestavine pogodbe. Naslovljena je na določen krog predkupnih upravičencev. Upoštevaje vse navedeno ni razlogov za odstop od stališča, sprejetega v pravnem mnenju iz leta 1984, da je ponudnik na dano ponudbo vezan. Ker tudi veljavni ZKZ določa rok za sprejem ponudbe, ponudnik svoje vezanosti v razmerju do predkupnih upravičencev ne more izključiti v smislu prvega odstavka 25. člena OZ. Z možnostjo izključitve vezanosti na ponudbo bi se izjalovil pomen predkupne pravice (prvi odstavek načelnega pravnega mnenja).Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 835/2007 zavzelo in utemeljilo stališče, da je s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Ker ZKZ – kot poseben zakon – ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, je treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. V skladu s prvim odstavkom 21. člena OZ je pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema. Razlog za drugačno stališče, kot je bilo zavzeto v pravnem mnenju iz leta 1984, je v sprejemu SPZ in v drugačni zakonski ureditvi postopka prodaje kmetijskih zemljišč. SPZ je v 40. členu dosledneje izpeljal načelo ločevanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom in s tem tudi ostrejšo razmejitev med obligacijskim in stvarnim pravom. Po 40. členu SPZ je najprej potreben zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravna pogodba, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava(8). Razlog je tudi v tem, da po sedanji pravni ureditvi pristojna upravna enota ne izdaja le potrdila o tem, da je bil postopek objave ponudbe pravilno izpeljan (27. člen ZKZ/79), ampak je soglasje pristojne upravne enotes dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla(9), ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. (drugi odstavek načelnega pravnega mnenja)Po prvem odstavku 22. člena ZKZ mora oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Praviloma bosta ponudnik in sprejemnik ponudbe, ki ima med prednostnimi upravičenci najboljši vrstni red, sestavila pisno listino o sklenjeni pogodbi. Za primere, ko ponudnik to odkloni, je Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 že zavzelo stališče, da vlogi za odobritev pravnega posla ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe(10). Ker je ponudnik v razmerju do predkupnih upravičencev na ponudbo vezan, je pogodba sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe (21. člen OZ) (tretji odstavek načelnega pravnega mnenja).Po drugem odstavku 22. člena ZKZ so stranke postopka za odobritev pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ. Vrhovno sodišče je že v sodbi X Ips 365/2010 zavzelo stališče, da mora pristojna upravna enota za vse sprejemnike ponudbe, ki so v 60 dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ (tj. 30 dni po objavi ponudbe na oglasni deski upravne enotes) vložili vloge za odobritev pravnega posla, voditi en postopek. Po naravi stvari sme odobriti le enega od sklenjenih pravnih poslov, upoštevajoč predpostavke za odobritev iz 19. člena (in z njim povezanih določb) ZKZ, ki vključujejo tudi presojo o spoštovanju vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ. Kadar ima več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, je ob analogni uporabi tretje točke drugega odstavka 23. člena ZKZ upravna enota dolžna pozvati ponudnika, naj v določenem roku opravi izbiro, in ga opozoriti, da je v nasprotnem primeru to izbiro pristojna opraviti sama. Pri izbiri mora upravna enota upoštevati namen zakonske ureditve predkupne pravice, ki je v usmerjanju kmetijskih zemljišč h kmetijskim pridelovalcem s ciljem ohranjanja kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji (četrti odstavek načelnega pravnega mnenja).Po odobritvi pravnega posla s strani upravne enotes, je prodajalec dolžan kupcu izstaviti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno za vknjižbo prenosa lastninske pravice. V primeru neizpolnitve te obveznosti lahko predkupni upravičenec, čigar pravni posel je odobren, zahteva njeno izpolnitev s tožbo, vendar šele po pravnomočnosti odločbe o odobritvi pravnega posla, ko te odločbe ni mogoče več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku (225. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Ur.l. RS, št. 80/1999 do 8/2010, v nadaljevanju ZUP) (peti odstavek načelnega pravnega mnenja).Tako je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Za vložitev tožbe veljajo zastaralni roki, predvideni s splošnimi pravili obligacijskega prava. Kupec ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), lahko pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.Raznolikost stališč glede razlage določb ZKZ o postopku prodaje kmetijskih zemljišč v dosedanji praksi upravnih organov in sodišč ne more iti v škodo oseb, udeleženih v postopkih prodaje kmetijskih zemljišč, ki so se doslej odvijali na podlagi veljavnega ZKZ in ki so v času sprejema tega načelnega pravnega mnenja zaradi različnih spornih vprašanj v različnih fazah postopka. Upravni organi in sodišča so zato dolžni v okviru pooblastil, ki jim jih nudijo procesni zakoni, poučiti stranke o pravilni razlagi relevantnih določb ZKZ in jim s tem omogočiti ustrezno procesno ravnanje.--------(1) Tako odločbe Upravnega sodišča U 2447/2007 (26. 8. 2008), U 2322/2005 (5. 9. 2006), U 2233/2008 (20. 10. 2009), U 2447/2007 (26. 8. 2008), I U 1474/2009 (22. 6. 2010), II U 59/2010 (22. 9. 2010) in III U 75/2010 (8. 4. 2011).(2) Tako VSM I Cp 10/2009 (10.2.2009), VSM I Cp 278/2009 (10.3.2009), VSM I Cp 195/2009 (24.3.2009), VSL II Cp 2344/2007 (9.9.2009), VSL I Cp 4511/2009 (3.3.2010), VSL II Cp 736/2010 (3.3.2010), VSL II Cp 835/2010 (15.4.2010), VSL III Cp 2897/2010 (2.12.2010), VSL I Cp 3290/2010 (3.12.2010), VSL I Cp 3889/2010 (2.3.2011), VSL I Cp 3819/2010 (23.3.2011).(3) Tako VSL I Cp 494/2010 (7.4.2010), VSL I Cp 493/2010 (5.5.2010), VSL II Cp 2523/2010 (12.10.2010).(4) Tako VS II Ips 433/2006 (4.12.2008), VSK Cp 1261/2008 (10.2.2009), VSL III Cp 2897/2010 (2.12.2010), VSL I Cp 3819/2010 (23.3.2011).(5) Tako VSL I Cp 4511/2009 (3.3.2010), VSL II Cp 835/2010 (15.4.2010).(6) Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-B), Poročevalec DZ, št. 23/2003, str. 41.(7) Táko stališče ne nasprotuje stališču Ustavnega sodišča v odločbi U-I-266/98, da široko zastavljena predkupna pravica znatno utesnjuje razpolaganje lastnikov, ki žele svoja kmetijska zemljišča prodati (24. točka obrazložitve). Iz konteksta obrazložitve je razvidno, da je bila navedena ocena dana ob upoštevanju tedanje zakonske ureditve, ki je na eni strani znatno omejevala prodajalčevo pravico glede določitve cene zemljišča, na drugi strani pa je določala drugačen krog prednostnih upravičencev kot veljavni ZKZ. Ustavno sodišče pa – zaradi odsotnosti navedb pobudnikov v tej smeri – ni opravilo presoje o skladnosti instituta predkupne pravice po tedaj veljavnem ZKZ z URS.Glej tudi M. Juhart, Zakonita predkupna pravica, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2009, str. 79-80.(8) Prim. M. Juhart in ostali, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 2007, str. 222.(9) Prim. V. Kranjc v N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV, Ljubljana 2003, str. 221.(10) Glej tudi F. Krivec, O sodnem varstvu sprejemnika ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč – tretjič, PP, št.1/2011, str. 16
+
Evidenčna številka: VS040824, Datum objave: 06.04.2012, Vrsta: Stališča in pravna mnenja, Izvor: načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 6. 4. 2012, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: načelno pravno mnenje - koncept kazenskega postopka - inkvizitorni kazenski postopek - adversarni kazenski postopek - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - predkazenski postopek - vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku - preiskovalna dejanja - hišna preiskava - osebna preiskava - odredba sodišča - odredba za preiskavo - pisni predlog državnega tožilca - obrazložena pisna odredba
Besedilo:ORIGINAL:Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca.Obrazložitev:I. Varstvo v okviru EKČP in ustavnopravna izhodišča Hišna preiskava predstavlja občuten poseg v... človekove pravice in temeljne svoboščine, ki je dopusten samo v primerih, ko zanj obstaja ustavno dopusten cilj. Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja je varovana že v okviru 8. člena (1) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi št. U-I-25/95 z dne 27.11.1997 poudarilo, da je pravica do nedotakljivosti stanovanja dvojno varovana: kot posebna ustavna pravica do varstva nedotakljivosti stanovanja po 36. členu Ustave Republike Slovenije (Ustave) in v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti po 35. členu Ustave.(2) Slovenska ustava nedotakljivost stanovanja varuje v 36. členu. Tako je že na ustavni ravni določeno, da nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih ne sme preiskovati; da ima pri preiskavi pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik; da se sme preiskava opraviti samo v navzočnosti dveh prič; ter da le pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odredbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da se neposredno prime storilec kaznivega dejanja ali se zavarujejo ljudje in premoženje. II. Razvoj slovenskega Zakona o kazenskem postopkuSlovenski model kazenskega postopka temelji na t.i. mešanem modelu, ki je nastal na začetku 19. stoletja z zlitjem prvin inkvizitornega in adversarnega kazenskega postopka. Prvi slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki je v pretežnem delu temeljil na jugoslovanskem Zakonu o kazenskem postopku iz leta 1977, je bil sprejet leta 1994.(3) V ZKP-94 je represivna funkcija postopka dejansko prevladala nad garantno, inkvizitorni elementi pa nad adversarnimi. Navedeno se je odražalo v vrsti odločb Ustavnega sodišča RS, v katerih je sodišče za neustavne spoznalo določbe ZKP pri večini posegov v človekove pravice, ki jih lahko obdolženec pretrpi v (pred)kazenskem postopku. Na odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi posameznih institutov ZKP-ja, je reagiral zakonodajalec, ki je do danes že enajstkrat noveliral procesni zakon.(4) Ustavno sodišče se je skozi razveljavitve zavzemalo za varovanje človekovih pravic obdolženca pred intervencijo države in izhajalo iz garantne narave kazenskega postopka.(5) Novela ZKP-A iz leta 1998 je na načelni ravni postavila tožilca v položaj organa, ki odloča o pregonu, preiskovalnega sodnika pa v položaj sodnika – garanta. Spremenjena vloga preiskovalnega sodnika, ki vse bolj odloča, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov, ki posegajo v pravice in svoboščine ljudi in je vse manj odgovoren za izid preiskave, je vplivala tudi na drugačno razumevanje funkcije državnega tožilca.III. Položaj in vloga državnega tožilca v predkazenskem postopkuGlede na veljavno zakonodajo (Zakon o kazenskem postopku, Zakon o državnem tožilstvu) državni tožilec ni policiji hierarhično nadrejen državni organ in tudi ne opravlja nadzora nad njenim delom. Vendar pa ima po ZKP in Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT-1) v predkazenskem postopku pomembna pooblastila, s katerimi usmerja delo policije pri odkrivanja kaznivih dejanj in njihovih storilcev in s tem tudi vpliva na zakonitost in uspešnost njenega dela. Kot organ kazenskega pregona lahko namreč bolje oceni, kakšno dokazno gradivo potrebuje za vložitev obtožbe oziroma dosego obsodilne sodbe. Splošna določba, ki državnega tožilca pooblašča, da usmerja predkazenski postopek se nahaja v 1. točki drugega odstavka 45. člena ZKP. Konkretizacijo te določbe predstavljajo osmi odstavek 157. člena ZKP,(6) 160.a člen ZKP(7) in drugi odstavek 161. člena ZKP.(8) Sodelovanje med državnim tožilstvom in policijo je podrobneje predpisano v Uredbi o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.(9) Po določbi 165. člena ZKP ima državni tožilec pooblastilo, da lahko tudi v primeru, ko storilec ni znan, predlaga sodišču (preiskovalnemu sodniku) opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Če je podana ovadba zoper znanega storilca, državni tožilec pa se na podlagi zbranih podatkov ne more odločiti ali naj kazensko ovadbo zavrže ali začne kazenski postopek, lahko na podlagi 165.a člena ZKP predlaga sodišču (preiskovalnemu sodniku) opravo določenega preiskovalnega dejanja. Vse te določbe jasno kažejo, da je državni tožilec ključni organ predkazenskega postopka, kateri primarno služi njegovim potrebam. Od državnega tožilca se tudi v predkazenskem postopku pričakuje aktivna vloga, saj le tako lahko sprejme odločitev o zakonitem in smiselnem kazenskem pregonu.Vloga in položaj državnega tožilca v (pred)kazenskem postopku se je krepila tudi skozi vrsto odločb Ustavnega sodišča, ki so se prenašale v zakonodajo in postopoma krepile pomen načela akuzatornosti in kontradiktornosti. Tako so bile v postopku pred Ustavnim sodiščem najprej razveljavljene določbe ZKP-ja, ki so urejale pripor,(10) nato določbe, ki so urejale sodne, tožilske(11) in policijske prikrite preiskovalne ukrepe,(12) določbe, ki so urejale stvarne omejevalne ukrepe(13) in še določbe, ki so urejale ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.(14) S temi ustavnimi odločbami se je spremenil način odrejanja ukrepov, ki posegajo v (ustavne) pravice posameznika, tako da se danes pripor, prikriti preiskovalni ukrepi, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi lahko odredijo samo na predlog državnega oziroma upravičenega tožilca, (preiskovalni) sodnik pa presoja o pogojih, ki morajo biti podani za odreditev teh posegov. Preiskovalni sodnik tako čedalje bolj nastopa kot garant že zgodaj v predkazenskem postopku, torej še pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave, na drugi strani se od tožilca pričakuje, da postaja vse bolj aktiven in že v predkazenskem postopku usmerja delo policije.IV. Hišna preiskava kot eno izmed preiskovalnih dejanjPreiskovalna dejanja so formalna procesna dejanja, ki jih na predpisan način opravlja preiskovalni sodnik med preiskavo. To pa ne pomeni, da posameznih preiskovalnih dejanj ni mogoče opraviti tudi v predkazenskem postopku ali pozneje v fazi glavne obravnave. Med preiskovalna dejanja ZKP uvršča hišno in osebno preiskavo, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, zaslišanje obdolženca, zaslišanje prič, ogled in izvedenstvo ter jih ureja v XVIII. poglavju zakona. V členih od 214. do 219. ZKP podrobneje ureja hišno in osebno preiskavo. Vse do novele ZKP-E(15) zakon za dopustnost hišne preiskave ni zahteval nobenega dokaznega standarda, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Z novelo ZKP-E je bil postavljen dokazni standard utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, z naslednjo novelo ZKP-F(16) pa je bil uveden standard utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. V preostalem novele zakona v zakonske pogoje za odreditev hišne preiskave niso posegale. Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se tako sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bo bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Po določbi 215. člena ZKP preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.Ker se s preiskavo posega v ustavno varovano človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja oziroma zasebnosti, mora biti odredba o preiskavi takšna, da je mogoč preizkus zakonitosti tega posega. To pomeni, da mora vsebovati utemeljitev zakonskih pogojev za preiskavo – utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, z navedbo pravne opredelitve kaznivega dejanja in verjetnost, da bo mogoče najti predmete, odkriti sledove ali prijeti obdolženca. Odredba mora čim bolj natančno in konkretno določiti okvir, meje in cilj preiskave: kateri prostori naj se preiščejo, kateri predmeti naj se zasežejo oziroma kateri sledovi naj se iščejo. V odredbi je treba tudi navesti, ali se lahko opravi preiskava brez poprejšnje izročitve odredbe in ali se lahko opravi tudi ponoči.Praviloma se hišna preiskava opravi v zgodnji fazi postopka, torej v predkazenskem postopku, redkeje v preiskavi, izjemoma med glavno obravnavo. Glede na pogoje, ki jih ZKP zahteva za hišno preiskavo (214. in 215. člen ZKP), ni razlike med hišno preiskavo, ki se opravi v predkazenskem postopku in hišno preiskavo, ki se opravlja kasneje.V. Razlaga prvega odstavka 215. člena ZKPPosamezna norma je sestavni del celovitega zakona v katerega je umeščena, ta pa je sestavni del slovenske ustavnopravne ureditve. Zato je potrebno besedilo posamezne norme razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti od drugih norm in pravne ureditve kot celote, ne pa kot osamljen, nepovezan in sam zase obstoječ člen.(17)Po določbi prvega odstavka 215. člena ZKP preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.Zakon res ne določa, da je za izdajo odredbe potreben predlog državnega tožilca, vendar zgolj jezikovna razlaga tega odstavka, v skladu s katero bi sodišče ta ukrep lahko odredilo tudi po uradni dolžnosti, ni v skladu z načeli in koncepti veljavnega ZKP. Ustava v 27. členu in ZKP v 3. členu(18) opredeljujeta načelo domneve nedolžnosti, kot eno od temeljnih človekovih pravic, ki jo vsakomur zagotavljajo tudi mednarodni akti s področja človekovih pravic. Iz načela domneve nedolžnosti med drugim izhaja tudi zahteva, da trditveno in dokazno breme nosi upravičeni tožilec. To ne velja le za odločanje o krivdi, temveč tudi za odločanje o preiskovalnih dejanjih in drugih posegih v obdolženčeve pravice. Določbo prvega odstavka 215. člena ZKP je zato potrebno povezati in razlagati v povezavi s temeljnimi načeli kazenskega postopka, v skladu s katerimi je na upravičenem tožilcu dolžnost, da predlaga izvedbo določenega preiskovalnega dejanja, na (preiskovalnem) sodniku pa dolžnost, da odloči o zakonitosti in upravičenosti posega v posameznikove (ustavno) zavarovane pravice. Na takšno stališče je nakazalo Vrhovno sodišče že v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 19. 12. 1990, v katerem je odgovorilo na vprašanje, kako v predhodnem postopku ravna preiskovalni sodnik, če se s predlogom javnega tožilca za odreditev hišne preiskave ne strinja.(19) Tako je še pred sprejemom prve demokratične Ustave v sodni, tožilski in policijski praksi prevladovalo stališče, da hišno preiskavo odreja preiskovalni sodnik na predlog javnega tožilca.(20)Tudi pregled določb ZKP, s katerimi se posega v človekove pravice in svoboščine, potrjuje stališče, da sodišče hišno preiskavo odredi na predlog (upravičenega) tožilca. ZKP ureja kar nekaj institutov, ki predstavljajo blažji poseg v človekove pravice in svoboščine, kot je hišna preiskava, pa zakonodajalec zahteva, da državni tožilec preiskovalnemu sodniku poda obrazložen predlog za njegovo odreditev. Na tem mestu gre posebej omeniti ukrepa, za katera zakon zahteva nižji dokazni standard (razloge za sum), kot ga zahteva za odreditev hišne preiskave (utemeljeni razlogi za sum). Gre za ukrepa pridobitve podatkov v elektronskem omrežju po prvem odstavku 149.b člena ZKP(21) in pridobitve bančnih podatkov po prvem odstavku 156. člena ZKP.(22) Nadalje ZKP v 219.a členu zgledno ureja preiskavo elektronskih naprav, ki sicer posega v drug aspekt posameznikove zasebnosti, to je komunikacijsko zasebnost, vendar gre po vsebini za primerljiv poseg v človekove pravice kot ga predstavlja hišna preiskava. Tudi za preiskavo elektronskih naprav zakon zahteva predlog državnega tožilca.(23) V 137. členu ZKP je urejen omejevalni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki sicer omejuje pravice obdolženca, vendar ne posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub temu pa za odreditev tega ukrepa – začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, zakon zahteva, da ga sme sodišče odrediti le na obrazložen predlog upravičenega tožilca.Predkazenski postopek primarno služi potrebam državnega tožilca, da bo lahko sprejel odločitev o kazenskem pregonu. Zato je stališče, da državni tožilec poda sodišču predlog za odreditev hišne preiskave, tudi v skladu z namenom predkazenskega postopka. Da bo državni tožilec lahko sprejel odločitev, mora biti s potekom predkazenskega postopka seznanjen in ga mora po potrebi tudi usmerjati. S hišno preiskavo, ki se opravlja v fazi predkazenskega postopka se pridobivajo dokazi, ki so pomembni za tožilčevo odločitev o kazenskem pregonu, ponavadi pa predstavljajo tudi dokaze, ki so podlaga za odločitev o glavni stvari (že z zasegom določenega predmeta ob hišni preiskavi, je lahko krog dokazov zaključen). Zato je za izid kazenskega postopka zelo pomembno, da državni tožilec usmerja delo policistov pri pridobivanju tistih dokazov, ki jih bo potreboval v nadaljnjem teku kazenskega postopka. Stališče, da sodišče hišno preiskavo odredi na pisni predlog (upravičenega) tožilca, prvenstveno ureja razmerje med policijo in državnim tožilcem in ne posega v druge pravice, ki jih strankam (tožilcu in obdolžencu) ter preiskovalnemu sodniku dajejo določbe ZKP. V fazi preiskave, ko je izdan sklep o preiskavi (ko je torej sodišče že ocenilo, da je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje) lahko zato preiskovalni sodnik na podlagi 176. člena ZKP opravlja preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka.Dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, ki je bila že opravljena na način in ob pogojih, ki jih določa ZKP, ni pa bila odrejena na predlog (upravičenega) tožilca, ne pomenijo nedovoljenih dokazov, na katere sodišče ne bi smelo opreti sodbe. Tudi dejstvo, da je bila hišna preiskava odrejena brez predloga (upravičenega) tožilca, ne predstavlja kršitve kazenskega postopka, razen če vložnik izkaže vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.VI. Izjema po 166. členu ZKPNe glede na zgoraj sprejeto razlago prvega odstavka 215. člena ZKP, ne gre spregledati, da ima slovenski kazenski postopek, kljub številnim novelam, ki so ga premaknile v adversarno smer, še vedno elemente inkvizitornega postopka. Preiskovalni sodnik je še vedno ohranil omejena pooblastila za zavarovanje dokazov. Po določbi 166. člena ZKP lahko preiskovalni sodnik pristojnega sodišča, pred izdajo sklepa o preiskavi, opravi posamezna preiskovalna dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati, vendar mora o vsem, kar je storil, obvestiti pristojnega državnega tožilca. Po tej določbi ravna preiskovalni sodnik praviloma takrat, ko je po oceni državnega tožilca, kot nosilca funkcije kazenskega pregona, podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je zahteva za preiskavo že vložena, ni pa še izdan sklep o preiskavi (torej državni tožilec je že zahteval uvedbo preiskave zoper določeno osebo zaradi določenega kaznivega dejanja, preiskovalni sodnik pa o tej zahtevi še ni odločil). To pa ne pomeni, da je uporaba 166. člena ZKP izključena pred zahtevo za preiskavo. Preiskovalni sodnik lahko v določenem primeru z namenom zavarovanja dokazov opravi posamezna preiskovalna dejanja tudi na pobudo policije ali na lastno pobudo, če državni tožilec ni prisoten, ter ob doslednem upoštevanju pogojev iz 166. člena ZKP, zlasti ob presoji, da gre pri tem za dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati (sodba VS RS I Ips 208/2005 z dne 21.12.2006).Kot nujno preiskovalno dejanje po 166. členu ZKP se lahko opravi tudi hišna preiskava. Cilj hišne preiskave je prijetje osumljenca oziroma obdolženca ali zbiranje materialnih dokazov zoper njega. Že iz narave hišne preiskave izhaja, da je njen cilj mogoče doseči le, če osumljenec oziroma obdolženec za preiskavo ne izve pred njeno izvedbo. Če policija oceni, da z angažiranjem državnega tožilca, zaradi nujnosti izvedbe preiskovalnega dejanja cilj preiskave ne bo dosežen oziroma če državni tožilec ni dosegljiv, lahko sama poda pobudo preiskovalnemu sodniku, da odredi hišno preiskavo.(24) V tem primeru mora policija preiskovalnemu sodniku izkazati okoliščine, ki kažejo na nevarnost odlašanja in navesti, kdaj bo hišna preiskava (kot nujno preiskovalno dejanje) opravljena. Šele na podlagi teh podatkov lahko preiskovalni sodnik presodi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe na podlagi 166. člena ZKP.(25) Nevarnost odlašanja je podana, kadar obstaja verjetnost, da določenega preiskovalnega dejanja kasneje med kazenskim postopkom ne bo mogoče opraviti. Ker gre za izjemo od pravila, da predlog za opravo nujnega preiskovanega dejanja preiskovalnemu sodniku poda državni tožilec, je potrebno pojem nevarnosti odlašanja razlagati ozko (sodba VS RS I Ips 89/2007 z dne 21.6.2007).Za hišno preiskavo, ki se opravi v predkazenskem postopku veljajo enaki pogoji iz 214. in 215. člena ZKP, kot za preiskavo, ki se opravi v kasnejši fazi postopka. Zato mora odredba za hišno preiskavo, ki jo sodišče (preiskovalni sodnik) izda na podlagi 166. člena ZKP, poleg sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka odredba za hišno preiskavo, vsebovati še konkretizirane okoliščine, ki so narekovale oceno, da bi bilo z izdajo odredbe nevarno odlašati, ker cilja preiskave sicer ne bo mogoče doseči, in navedbo, kdaj bo hišna preiskava opravljena.VII. Osebna preiskavaOsebna preiskava, prav tako kot hišna, grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, in sicer v pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS). Hišno in osebno preiskavo ZKP ureja skupaj, v 214. in 215. členu ZKP, in zanju zahteva enake pogoje. Zato se sprejeto stališče, da odredbo za preiskavo sodišče odredi na obrazložen pisni predlog (upravičenega) tožilca, smiselno uporablja tudi v primeru odreditve osebne preiskave.-----(1) 8. člen EKČP: (1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. (2) Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih.(2) 35. člen Ustave RS: Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove ter osebnostnih pravic.(3) Uradni list RS, št. 63/94 z dne 13. 10. 1994(4) ZKP-A , Uradni list RS, št. 72/1998 z dne 23. 10. 1998; ZKP-B, Uradni list RS, št. 6/1999 z dne 29. 1. 1999; ZKP-C, Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000; ZKP-D, Uradni list RS 111/2001 z dne 29. 12. 2001; ZKP-E, Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13. 6. 2003; ZKP-F, Uradni list RS, št. 43/2004 z dne 26. 4. 2004; ZKP-G, Uradni list RS, št. 101/2005 z dne 11. 11. 2005; ZKP-H, Uradni list RS, št. 14/2007 z dne 16. 2. 2007; ZKP-I, Uradni list RS, št, 68/2008 z dne 8. 7. 2008; ZKP-J, Uradni list RS, št. 77/2009 z dne 2. 10. 2009; ZKP-K, Uradni list RS, št. 91/2011 z dne 14. 11. 2011(5) Glej Šugman-Stubbs: Koncept novega kazenskega postopka od inkvizitornega k adversarnemu, Podjetje in delo, št. 7/2009 z dne 10. 10. 2009(6) Osmi odstavek 157. člena ZKP: O vsakem odvzemu prostosti policija takoj obvesti državnega tožilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov (160.a člen). Policija je dolžna ravnati po teh navodilih.(7) 160.a člen ZKP: (1) Državni tožilec pri izvrševanju svojih pooblastil po tem zakonu lahko usmerja delo policije, delo članov skupne preiskovalne skupine (160.b člen) ter delo drugih pristojnih državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora, in sicer z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov, za katere so pristojni, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec oziroma da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odločitev o kazenskem pregonu. (2) V posameznih zadevah zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki so predmet predkazenskega postopka in ki terjajo dalj časa trajajoče, usmerjeno delovanje več organov in institucij iz prejšnjega odstavka, lahko vodja pristojnega državnega tožilstva po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo policije s predstojniki posameznih organov in institucij iz prejšnjega odstavka ustanovi specializirano preiskovalno skupino.(3) Specializirano preiskovalno skupino vodi in usmerja pristojni državni tožilec, člane pa imenujejo predstojniki organov in institucij iz prejšnjega odstavka.(8) Drugi odstavek 161. člena ZKP: Če državni tožilec iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, ali če podatki v ovadbi ne dajejo dovolj podlage, da bi lahko odločil, ali naj zahteva preiskavo, ali če je do njega prišel le glas o kaznivem dejanju, zlasti pa, če je storilec neznan, lahko zahteva od organov za notranje zadeve, če tega ne more storiti sam ali po drugih organih, naj v roku, ki ga on določi, zberejo potrebna obvestila in storijo druge ukrepe, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec (148. in 149. člen). Državni tožilec sme ob vsakem času zahtevati od policije, da ga obvesti, kaj je ukrenila; ta mu je dolžna brez odlašanja odgovoriti.(9) Uradni list RS, št. 83/2010 z dne 22. 10. 2010(10) Odločba US št. U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996(11) Odločba US št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997(12) Odločba US št. U-I-272/98 z dne 8. 5. 2003(13) Odločba US št. U-I-296/02 z dne 20. 5. 2004(14) Odločba US št. U-I-328/04 z dne 29. 5. 2008(15) Uradni list RS, št. 56/2003 z dne 13.6.2003(16) Uradni list RS, št. 43/2004 z dne 26. 4. 2004(17) Glej (prim.) Pavčnik, Argumentacija v pravu, str. 46-98(18) 27. člen Ustave RS in 3. člen ZKP: Kdor je obdolžen kaznivega dejanja (ravnanja), velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.(19) Načelno pravno mnenje, občna seja VSS 19. 12. 1990: Če javni tožilec v predhodnem postopku preiskovalnemu sodniku predlaga izdajo odredbe o hišni preiskavi, preiskovalni sodnik pa se s tem ne strinja, zahteva odločitev zunajobravnavnega senata (6. odstavek 23. člena ZKP), pri čemer zoper to odločbo ni pritožbe.(20) Takšnemu stališču kasnejša praksa ni sledila, tako da danes večino hišnih preiskav preiskovalni sodnik odredi na pobudo policije. Policija na ta način državnega tožilca povsem izloči iz sistema odločanja v predkazenskem postopku.(21) Prvi odstavek 149. člena ZKP: Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da mu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so: številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenešenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena.(22) Prvi odstavek 156. člena ZKP: Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.(23) Drugi odstavek 219.a člena ZKP: Preiskava se opravi na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost (uporabnik), ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča, izdane na predlog državnega tožilca.Četrti odstavek 219.a člena ZKP: Če se preiskava elektronske naprave odredi v odredbi za hišno ali osebno preiskavo, za izdajo tega dela odredbe in njeno izvršitev veljajo pogoji in postopki iz tega člena. V tem primeru tudi predlog za hišno ali osebno preiskavo poda državni tožilec.(24) Na tem mestu se ne spuščamo v obravnavo izjeme po 218. členu ZKP, na podlagi katerega lahko policisti v točno določenih okoliščinah, tudi brez odredbe sodišča, vstopijo v tuje stanovanje in po potrebi opravijo preiskavo.(25) ZKP v primeru nevarnosti odlašanja s preiskavo elektronske naprave po petem odstavku 219.a člena ZKP določa drugačno izjemo, in sicer, da preiskovalni sodnik, na ustni predlog državnega tožilca, izda ustno odredbo. Takšna ureditev je bolj v skladu s konceptom veljavnega ZKP in bi zakonodajalec ob pripravi prihodnje novele ZKP lahko predvidel enako izjemo tudi za hišno in osebno preiskavo.Temeljna literatura:Bavcon, Ljubo, Šelih, Korošec, Ambrož, Filipčič: Kazensko pravo splošni del, Uradni list Republike Slovenije, 2009Cunk, Zoran: Nekatere bistvene dileme preiskave elektronskih naprav, Pravna praksa, št. 32/2010 z dne 19. 8. 2010Fišer, Zvonko: Zasnova predhodnega postopka v predlaganem modelu, Podjetje in delo, št. 7/2004 z dne 7. 10. 2004Gorkič, Primož: Pregled, preiskava in garantna funkcija sodišča, Pravna praksa, št. 13/2006 z dne 20. 7. 2006Gorkič, Primož, Šugman: Praktikum za kazensko procesno pravo, GV Založba, 2007Horvat, Štefan: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004Marinko, Janko: Kritična točka kazenskega postopka, Pravna praksa, št. 22/2007 z dne 7. 6. 2007Pavčnik, Marjan: Argumentacija v pravu, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba, 2004Polegek, Boštjan: Razmerje med ogledom kraja kaznivega dejanja in hišno preiskavo, Pravna praksa št. 35/2008 z dne 11. 9. 2008Šorli, Marko: Zakon o kazenskem postopku na prehodu v novo tisočletje: Vloga in položaj sodišče v kazenskem postopku, Podjetje in delo, št. 6/2001 z dne 2. 10. 2001Šturm, Lovro, Zupančič, Boštjan M., in skupina avtorjev: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske in evropske študije, 2002 (Zupančič-I)Šugman, Katja in skupina avtorjev: Izhodišča za nov model kazenskega postopka, Ištitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2006Šugman-Stubbs, Katja: Koncept novega kazenskega postopka od inkvizitornega k adversarnemu, Podjetje in delo, št. 7/2009 z dne 10. 10. 2009Šugman Stubbs, Katja, Gorkič Primož: Dokazovanje v kazenskem postopku, GV Založba, 2011Priporočilo Sveta Evrope: Recommendation CM/Rec(2000)19 of the Committee of Ministers to member states on the role of public prosecutors in the criminal justice systemNačelno pravno mnenje je pripravila in obrazložitev sestavila vrhovna sodnica svetnica Maja Tratnik s sodelovanjem višje pravosodne svetovalke Nine Jerala.
+
Evidenčna številka: VS042632, Datum objave: 01.01.2013, Vrsta: Članki, Izvor: univ. dipl. soc. Tadeja Kolenc, univ. dipl. Org. Jurij Kebe, univ. dipl. Obram. Anton Bukovnik, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: kriminaliteta - statistični podatki o kriminaliteti v Sloveniji
Besedilo:Kriminaliteta v Sloveniji v letu 2012
Evidenčna številka: VS048875, Datum objave: 15.06.2015, Vrsta: Članki, Izvor: Nives Grubišić Đogić, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: dedovanje - čezmejno pravo dedovanja - bivališče zapustnika - pristojnost za dedne zadeve - kriterij običajnega bivališča - subsidiarna pristojnost - omejitev avtonomije strank - odstop od pravila o pristojnosti - Forum necessitatis - omejitev postopka - pravo, ki se uporablja - posebna kolizijska pravila - priznanje, izvršljivost in izvrševanje odlo č b - nepreverjanje vsebine - javne listine in sodne poravnave - zahteva za potrdilo - izdaja potrdila
Besedilo:Prekogranično pravo nasljeđivanja prema Uredbi broj 650/2012 (Čezmejno pravo dedovanja po Uredbi številka 650/2012)
Evidenčna številka: VS040690, Datum objave: 16.02.2012, Vrsta: Članki, Izvor: mag. Franci Ježek, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - načelo enakosti pred zakonom - načelo zakonitosti
Besedilo:Zakonita in zakonska brezplačna pravna pomoč po 1. januarju 2012
Evidenčna številka: VS00027916, Datum objave: 20.06.2019, Vrsta: Članki, Izvor: Katja Plauštajner Metelko, Država: Slovenija, Jezik: slovenščina
Institut: evropsko potrdilo o dedovanju - običajno prebivališče - običajno prebivališče zapustnika - mednarodna pristojnost sodišč - mednarodna pristojnost
Besedilo:Prva leta uporabe Uredbe EU, št. 650/2012
Evidenčna številka: VS048976, Datum objave: 21.03.2016, Vrsta: Članki, Izvor: mag. iur. Višnja Drenški Lasan, mag. iur. Hana Lasan, Država: Hrvaška, Jezik: hrvaščina
Institut: kazenski postopek - usklajenost zakona z direktivo - človekove pravice - pravica do svobode in varnosti - odvzem prostosti - pravni pouk - pravna sredstva - zakonitost ukrepa
Besedilo:O pitanju usklađenosti Zakona o kaznenom postupku s Direktivom 2012/13/EU Europskog parlamenta i Vijeća od 22. svibnja 2012 (O vprašanju usklajenosti Zakona o kazenskem postopku z Direktivo 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z 22. maja 2012)

Dokument: sodba II U 386/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 05.06.2013

Institut: upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe

Jedro: Rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2012 je potekel 11. 1. 2012. Upravni organ prve stopnje je prejel pritožbo tožeče stranke dne 2. 2. 2012, zato jo je pravilno zavrgel kot prepozno.

Dokument: UPRS sklep I U 1467/2012, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.12.2012

Institut: tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje vloge

Jedro: Trideset dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel 1. 10. 2012, zato je tožba, vložena dne 3. 10. 2012, vložena prepozno.

Evidenčna številka: VS00026856, Datum I. stop. sodbe: 25.05.2015, Institut: telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost

Klasifikacija po Fischerju: hudi primeri, Skupina: poškodbe glave in možganov in njihove posledice - poškodbe skočnega sklepa in stopala in njihove posledice - poškodbe kože in njihove posledice, Odškodnina: 59.000 EUR, Opomba: VIII Ips 274/2016 Revizija tožeče stranke je bila zavrnjena.

Poškodba:Bimaleolarni zlom desnega gležnja z izpahom, udarnina leve strani obraza, odrgnine mad medialnim maleolom. Travmatski dogodek je povzročil razvoj posttravmatske stresne motnje. Za delo je bil nezmožen 184 dni, s tem da je bilo zdravljenje psihičnih posledic končano šele 31.5.2013.

Dokument: VDSS sodba Pdp 20/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 02.04.2015

Institut: regres za letni dopust - prisilna poravnava - nelikvidnost - zapadlost terjatve

Jedro: Začetek postopka prisilne poravnave nad toženo stranko na tožničino terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2012 ne vpliva. Zaradi nelikvidnosti tožene stranke je tožničina terjatev zapadla dne 1. 11. 2012, postopek prisilne poravnave pa se je začel dne 16. 4. 2012. Tožnica je... zato upravičena do obračuna in izplačila celotnega regresa za letni dopust za leto 2012.

+

Evidenčna številka: VS002464, Datum I. stop. sodbe: 11.11.2010, Institut: telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti

Klasifikacija po Fischerju: zelo hudi primeri, Skupina: poškodbe rok in ramenskega obroča in njihove posledice - poškodbe kože in njihove posledice, Odškodnina: 164.000 EUR, Opomba: VIII Ips 11/2012. Revizija tožeče stranke je bila zavrnjena.

Poškodba:Opekline 45% telesa – obraza, glave, vratu, prsnega koša, zgornjih in spodnjih udov, dihalnih poti. Polovica vseh opeklin so bile globoke opekline, najbolj pa so bili prizadeti obraz in obe roki s prsti. Amputacija desnega mezinca v proksimalnem medčlenskem sklepu.

Evidenčna številka: VS002485, Datum I. stop. sodbe: 07.05.2009, Institut: telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti

Klasifikacija po Fischerju: hudi primeri, Skupina: poškodbe glave in možganov in njihove posledice - poškodbe okolčja in stegnenice in njihove posledice, Odškodnina: 47.600 EUR, Opomba: II Ips 285/2012. Revizija tožene stranke je bila zavrnjena.

Poškodba:Zlom vratu leve stegnenice, rana na licu, dvojni zlom spodnje čeljusti.

Evidenčna številka: VS002484, Datum I. stop. sodbe: 07.05.2009, Institut: telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti

Klasifikacija po Fischerju: zelo hudi primeri, Skupina: poškodbe glave in možganov in njihove posledice - poškodbe rok in ramenskega obroča in njihove posledice - poškodbe kolena in goleni in njihove posledice - poškodbe okolčja in stegnenice in njihove posledice, Odškodnina: 70.000 EUR - končni znesek odškodnine je bil ustrezno zmanjšan glede na ugotovljeno 20% soodgovornost oškodovanca, Opomba: II Ips 285/2012. Revizija tožene stranke je bila zavrnjena.

Poškodba:Odprt zlom leve stegnenice, oprt zlom leve pogačice, zdrobljen zlom desne nadlahtnice, pretres možganov, udarnina prsnega koša in obraza, odrgnine na obrazu, rana na levem kolku in na levem kolenu.

Izberi vse|Izvozi izbrane