Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 46913cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba II Ips 992/200805.04.2012V prometnem škodnem dogodku za oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila ni zadosti le, da je ravnanje oškodovanca nepričakovano, ampak je potrebno še dvoje; da je škoda res nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca in da se posledicam tega dejanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti niti jih odstraniti.

Izhodišče za presojo, ali je ravnanje oškodovanca za objektivno odgovorno osebo nepričakovano, je objektivno in abstraktno. Ker konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti le izjemoma pripelje do popolne oprostitve objektivno odgovornega, se tudi nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Zato se ne sprašujemo, ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za konkretnega voznika in v konkretnih okoliščinah, pač pa, ali je bilo pričakovano za posebej skrbnega voznika. Če toženec tega ne dokaže, se svoje odgovornosti - ob predpostavkah iz tretjega odstavka 177. člena ZOR - lahko...
ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - povrnitev škode - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - oprostitev odgovornosti - trčenje motornega vozila in kolesarja - konkurenca krivdne in objektivne odgovornosti - krivdna odgovornost otroka do sedmih let starosti - krivdna sposobnost - skrbnost staršev
Sklep Cp 3/201231.05.2012Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
Sklep II Ips 306/201101.12.2011Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.postulacijska sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - skrbništvo - začasno skrbništvo - udeleženci v postopku odvzema poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - vsebina izreka sodne odločbe - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sklep II Ips 625/200908.12.2011S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.zahteva za varstvo zakonitosti - civilna delitev - delitev solastnine - fizična delitev - upravičen interes - pridobitev solastnega deleža
Sodba II Ips 57/201122.09.2011Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 389. členu ZOR, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva. 389. člena ZOR se lahko uporabi, dokler ima vložena tožba učinek na tek zastaranja. Ko se učinek vložene tožbe na potek zastaranja konča, tudi umik tožbe ne more imeti učinka, določenega v 389. členu ZOR. Tožba pa ima učinek (vpliv) na potek zastaranja od dneva vložitve, ko pretrga zastaranje, pa vse do dneva, ko prične zastaranje ponovno teči. V primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, prične zastaranje teči znova, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.zastaranje - pretrganje zastaranja - umik tožbe - načelo vestnosti in poštenja - odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - izpolnitev obveznosti po poravnavi
Sodba III Ips 89/201123.01.2012Okoliščina, da pri določanju odškodnine brez dokazovanja, ki bi nudilo dovolj zanesljivo podlago, sodišče izstopi iz dejanske presoje, nadalje to, da odločanje po prostem preudarku ne sme biti arbitrarno, temveč se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj, svojo odločitev pa mora utemeljiti, daje podlago za stališče, da se odločanje po prostem preudarku giblje v polju gornje premise sodniškega silogizma – zato naj bo njegova presoja podvržena reviziji. Tudi sklepe, pri katerih uporabi „splošne življenjske izkušnje“, pa sodišče gradi na dejstvih, o katerih se lahko prepriča na podlagi dostopnih dokazov – v tem smislu lahko pride do napačne odločitve o višini škode po prostem preudarku tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Protipravno ravnanje države in s tem njeno odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave lahko utemelji kršitev dolžnosti do vnaprej določene ali določljive...
pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - administrativna omejitev višine zavarovalnih premij - odgovornost države za opustitev - skrbnost države
Sodba III Ips 40/200823.01.2012Pri časovno odloženih obveznostih konkretizacija pravnega standarda „pretežnosti izpolnitve“ ne more biti (samo) količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. To pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. Odločilni argument v prid presoji o pretežni izpolnitvi sporne pogodbe revizijsko sodišče vidi v okoliščini, da sta določeno časovno obdobje obe stranki izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je tožeča stranka lahko upravičeno zanesla, da tožena stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Dejstvo, da je tožena stranka samovoljno prenehala z nadaljnjim izpolnjevanjem svoje obveznosti, ob upoštevanju načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), takega pravnega sklepanja ne more omajati.obličnost - konvalidacija - teorija o realizaciji - pisna oblika - prodajna pogodba na obroke - časovno odložene obveznosti - pretežna izpolnitev obveznosti kot pravni standard
Sodba in sklep II Ips 303/200815.12.2011Revizijsko sodišče je odgovorilo na vprašanje, ali je začasni dedič pasivno legitimiran za zahtevek za izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenil zapustnik in ali lahko sopogodbenik odstopi od pogodbe, če je začasni dedič ne izpolni v dodatnem roku, ki mu ga je dal na razpolago.prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnine - obročno plačilo kupnine - razdrtje pogodbe zaradi neplačila kupnine - pravice in obveznosti začasnega dediča - posli redne in posli izredne uprave zapuščine
Sklep II Ips 783/200826.01.2012Ob ugotovitvi, da sklenjeni dogovor z dne 9. 1. 2002 nima podlage (kavze), ki pritiče pogodbi o poravnavi, v okviru domneve iz tretjega odstavka 39. člena OZ ni mogoče domnevati obstoja kakršnekoli druge pogodbene podlage (npr. darilne).

Upoštevaje vsebino sklenjenega dogovora revizijsko sodišče zaključuje, da je bil pogodbeni razlog za sklenitev spornega dogovora izključno obvarovanje pravnega položaja prve toženke. Z njim se tožnik ne le odpoveduje višji odškodnini od dogovorjene, ampak se hkrati zavezuje vrniti dogovorjeni znesek odškodnine, če bi se kasneje na kakršenkoli način izkazalo, da ni podana odgovornost zavarovanca prve toženke. Ob tem, ko sporni dogovor tožniku odvzema pravico do uveljavljanja drugačnega obsega odgovornosti od dogovorjenega, toženki v tem smislu pušča odprto pot. Upoštevanje navedenega dogovora bi privedlo do izigranja tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.

Na ničnost mora sodišče paziti po...
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ničnost - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - načelo vestnosti in poštenja - poravnava - ravnanje v nasprotju z moralo - nedopustna kavza - pravna narava dogovora med zavarovancem in zavarovalnico - pravna podlaga dogovora - odpoved pravici do višje odškodnine - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - omejitev pogodbene svobode
Sklep II Ips 39/201211.04.2012Da sodišče upošteva datum dejanskega prejema pisanja v pomenu 6. odstavka 139. člena ZPP, mora najprej vedeti, da je prišlo do kršitev pravil o vročanju. Na to okoliščino ga lahko opozori tudi stranka.

Fikcija vročitve po 4. odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.
fikcija vročitve - štetje rokov - osebno vročanje - hišni predalčnik
Sklep III Ips 33/201120.12.2011Vprašanje, ki je neposredno vezano na upnikovo pravico do predčasnega odstopa od posojilne pogodbe, je obstoj oziroma obseg njegove pogodbeno dogovorjene pravice do predčasnega poplačila dolga. To vprašanje v OZ ni posebej urejeno.

Vendar pa Vrhovno sodišče opozarja, da se mora, izhajajoč iz rizičnosti sklepanja posojilnih pogodb za posojilodajalca, sporne določbe Posojilne pogodbe materialnopravno presojati v smislu varovanja upnikovega pozitivnega pogodbenega interesa. Pozitivni pogodbeni interes se namreč razume kot škoda, ki nastane upniku ob veljavni pogodbi zaradi nepravilnosti pri njenem izpolnjevanju.


Posojilodajalec zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.

Zato je pogodbena določba, ki določa, da v primeru predčasnega razdrtja (razveze) posojilne pogodbe zaradi pogodbene kršitve s strani posojilojemalca (zamude...
odstop od pogodbe - kreditna pogodba - posojilna pogodba - ničnost pogodbenega določila - pavšalna odškodnina - dopuščena revizija - odstopno upravičenje - pozitivni pogodbeni interes - pogodbeno dogovorjena odškodnina - kapitalizirano posojilo - pravica do predčasnega poplačila dolga
Sodba III Ips 3/201128.02.2012Dejanske ugotovitve obeh sodišč omogočajo zaključek, da celoten projekt kot splet tehnik in strateškega koncepta, predstavlja izdelano poslovno idejo oziroma poslovni know-how. Gre namreč za zbir znanja in pridobljenih izkušenj v zvezi s postopkom in organizacijo izbire dekleta za naslov K. ter spremljajočo strategijo trženja dogodkov, katerih se izbrano dekle udeležuje. Kot tak predstavlja intelektualno stvaritev, imaterialno dobrino, ki se s pogodbo sicer lahko prenaša, vendar na njej ni mogoča lastninska pravica v stvarnopravnem smislu.

Poslovna ideja v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ni avtorsko varovana. Potencialno bi lahko bila avtorsko varovana sama praktična izvedba ideje, vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da jo je v obdobju pred sklenitvijo Dogovora, to je v letih 1995-1999 izvajala družba S. in ne tožeča stranka.
predpogodba - varstvo avtorske pravice - intelektualna storitev - know - how - poslovna ideja - prenos poslovne ideje s pogodbo
Sklep III Ips 112/201128.02.2012Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga zakona - pravica do obravnavanja pred sodiščem - stečajni postopek - vsebina poziva upnikom za prijavo terjatev - prijava terjatve v elektronski obliki - napačen in pomanjkljiv pravni pouk sodišča - ZFPPIPP
Sklep III Ips 11/201123.01.2012Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena. Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.

Možna bi bila (samo)...
pravni interes - obnova upravnega postopka - umik zahtevka - izpodbijanje v stečaju - enotni rok za vložitev tožbe - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - dajatveni (povračilni) zahtevek - oblikovalna in preventivna tožba - razmerje med stečajnim in denacionalizacijskim postopkom
Sodba G 25/201013.03.2012Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.

Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Sklep II Ips 125/201231.01.2013Predlog upnika, naj sodišče odredi, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, je podan med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ), če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe - pojem „med izvršilnim postopkom“ po členu 31 ZIZ - zahteva za varstvo zakonitosti
Sklep III Ips 14/201020.12.2011Določenost tožbenega zahtevka je treba ločiti od njegove dokazanosti.

Informativen oziroma poizvedovalen dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča glede na okoliščine primera utemeljen, saj tožeča stranka ni poznala konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja.

Tožeča stranka do ugotovitev postavljenega izvedenca dejansko ni mogla »vedeti, s katero dokumentacijo razpolaga toženec in katero bo za izdelavo izvedeniškega mnenja potreboval izvedenec«, niti »da se bodo [njeni] dokazi izkazali za relevantne«. Gre za dokaze (oziroma podatke), ki se nanašajo na obdobje izvrševanja Pogodbe in ki kot taki niso bili pravno pomembni, dokler se (po ugotovitvah izvedenca) ni izkazalo, da tožena stranka ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo za čas po enostranski prekinitvi Pogodbe z njene strani.

Tožeča stranka je dokaz z izvedencem predlagala kot glavni dokaz. Za primer, da ta...
dokazovanje - izvedenec - določenost tožbenega zahtevka - informativni dokaz - ugotovitve izvedenca - sistem prekluzij - poizvedovalni dokaz - za stranko nepričakovan obrat v postopku
Sodba II Ips 1063/200810.11.2011Dobra vera priposestvovalca mora biti podana vse do izteka priposestvovalne dobe.zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo - dobra vera priposestvovalca - dobra vera pravnega naslednika
Sklep II Ips 211/201026.07.2012Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, lastninske pravice na tej nepremičnini ne bi bilo več mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zato je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli. Eno temeljnih ustavnih načel pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo. S stališča pravne varnosti pa ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.zahteva za varstvo zakonitosti - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine
Sodba in sklep II Ips 110/201212.07.2012Tožnica nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodne vmesne sodbe o utemeljenosti podlage tožbenega zahtevka.

Poleg narave sodnikovega dela je treba upoštevati tudi naravo sodnega postopka, ki ga je sodnik vodil, in način, kako ga je vodil. Nepravdni postopek o pridržanju v psihiatrični organizaciji je posebne vrste postopek, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost, ranljivost in tudi (iz palete različnih razlogov izhajajoča) nemoč osebe, ki naj bi bila prisilno pridržana. Zato je prisilni odvzem prostosti sicer mogoč, vendar mora biti izveden po predpisanem postopku in na naravi postopka ustrezen način. Ali z drugimi besedami: sodnik mora še posebej paziti tudi na to, da je res zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin take osebe. V tej luči lahko posamezne procesne kršitve pridobijo dodaten pomen in tudi prerastejo v kršitve ustavnih pravic. Če sodnik v takem primeru ne ravna s skrbnostjo, ki se od...
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - profesionalna skrbnost - krivdna odgovornost - posebnosti nepravdnega postopka za prisilno pridržanje v zdravstveni organizaciji - pravica do sodnega varstva

Izberi vse|Izvozi izbrane