Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 46913cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba G 2/200921.06.2011Določbe prvega odstavka 69. člena ZZavar so logična celota. Petih primerov, ki jih zajema prvi odstavek, ni mogoče mehanično ločiti na pet ločenih delov in jih razlagati neodvisno enega od drugih (sistemsko tolmačenje). V drugi točki prvega odstavka 69. člena ZZavar je urejen primer, ko zavarovalnica za več kot šest mesecev preneha opravljati zavarovalne posle. Tudi v takem primeru izgubi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Če primerjamo ta primer z onim iz prve točke, vidimo, da je v primeru, če zavarovalnica dvanajst mesecev ne začne opravljati zavarovanih poslov, pravna posledica (prenehanje dovoljenja) še v večji meri utemeljena, kot je v izrecno urejenem primeru iz druge točke. V primeru iz prve točke zavarovalnica dvanajst mesecev ne opravlja zavarovalnih poslov (če ne posluje, tudi zavarovalnih poslov ne more opravljati), v drugem primeru pa jih ne opravlja zgolj več kot šest mesecev. Za drugačno vrednotenje obeh položajev zaradi tega, ker v...dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov - prenehanje z opravljanjem zavarovalnih poslov
Sodba II Ips 48/201211.04.2012V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.zavarovanje bodoče terjatve - nastanek terjatve - zastavna pravica - izpraznjena hipoteka - načelo akcesornosti - zamenjava zavarovane terjatve - prenosljiva hipoteka
Sodba II Ips 250/200923.02.2012O kršitvi procesnega pravila ne bis in idem ni mogoče govoriti, saj prav prvi odstavek 59. člena ZIZ dolžniku daje pravico, da z vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe začne pravdni postopek.

Čeprav pravna teorija meni, da lahko dolžnik v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe uveljavlja le opozicijske razloge, sodna praksa takšni (utesnjujoči) razlagi prvega odstavka 59. člena ZIZ nasprotuje in dopušča uveljavljanje impugnacijskih razlogov. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že dopustilo uveljavljanje tožbe prav iz impugnacijskega razloga po 12. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga s trditvami, da terjatev ni prešla nanj, v tej pravdi zatrjuje tudi tožnik.

Vendar pa sta si pravna teorija in sodna praksa enotni v zahtevi, da je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe dopustna le v primeru, če med pravdnima strankama obstoji spor o dejstvih.
zmotna uporaba materialnega prava - ugovorni razlogi - sporna dejstva - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - člen 59/1 ZIZ - pogoji za vložitev tožbe - opozicijski in impugacijski razlogi
Sklep II Ips 259/201122.12.2011Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Sodba II Ips 325/201019.01.2012Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 29/2010 z dne 29. 4. 2010 odločilo o predlogu tožencev za dopustitev revizije in revizijo dopustilo glede vprašanja dokazne vrednosti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, pridobljenih v kazenskem postopku, v pravdnem postopku.

Pravdni postopek je po naravi drugačen od kazenskega, saj gre za spor med dvema enakovrednima strankama. Tako glede vprašanja nedopustnosti dokazov v pravdnem postopku ni mogoče enostavno povzemanje rešitev kazenskega postopka. V kazenskem postopku izločitev dokaza ne posega v pravico nobenega drugega (nasprotna stranka je država), v pravdnem postopku pa bi prepoved uporabe dokaza lahko posegla v pravico ene od strank do dokaza kot del pravice do izjave v postopku. Po ZPP so dopustna vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka.

Sodišče mora v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v vsakem konkretnem primeru oceniti...
prosta presoja dokazov - javna listina - načelo neposrednosti - dopuščena revizija - uporaba dokazov - uradni zaznamki pridobljeni v predkazenskem postopku - nedopustnost uporabe dokazov - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - uporaba dokazov, ki ne bi smeli biti uporabljeni v kazenskem postopku, v pravdnem postopku
Sodba II Ips 796/200809.02.2012V kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje, bi bil sklep, da tožnika nista bila v opravičljivi zmoti, pretirano strog. To bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava, ki se nanašajo na obveznosti strank glede izpolnitve pogodb.priposestvovanje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo
Sklep II Ips 310/201116.02.2012Ker imajo terjatve, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, pravno naravo kolektivne terjatve, kjer sta upnika oba zakonca skupaj, vzajemnost v obravnavani zadevi ni podana. Dolžnik tožene stranke je namreč samo eden od zakoncev, upnika tožene stranke pa sta oba zakonca skupaj. ZOR sicer omogoča (delni) pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 427. člena ZOR, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, za kolektivne terjatve zakoncev ni mogoče uporabiti.

Če pomeni pobot realizacijo v dobri veri pridobljenega zavarovanja, dejanska vzajemnost terjatev ne more biti predpogoj za veljavnost pobota - zadošča dobrovernost imetnika zavarovanja o vzajemnosti (pobotljivosti) terjatev v času ustanovitve zavarovanja.
prenehanje terjatve - vzajemnost - pobot (kompenzacija) - premoženjska razmerja med zakoncema - kolektivna terjatev - pobot kot zavarovanje - pogodba o bančnem denarnem depozitu
Sodba II Ips 1129/200816.02.2012Za škodo, ki jo smučarju povzroči drug smučar, upravljalec smučišča odgovarja le v primeru, če je ravnanje neposrednega povzročitelja škode posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma neizpolnitve zahtev, ki jih upravljalcu nalagajo ZVJS, pravila stroke in običaji. Smučar nase prevzema običajne rizike, ki izhajajo iz smučanja, ne pa tistih ki izvirajo iz nedovoljenega ravnanja drugih udeležencev, zlasti iz kršitev predpisov o prepovedih in obveznih ravnanjih na smučišču.krivdna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - odgovornost upravljalca smučišča - odgovornost smučarja - načelo prepovedi povzročanja škode - opustitev dolžnega ravnanja - pojem nevarnega mesta - položaj smučarske vlečnice in smučarske proge - škoda, povzročena drugemu smučarju - odpeta smučarska vez - skrbnost povprečnega smučarja
Sklep III Ips 52/201120.03.2012Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.zahteva za varstvo zakonitosti - ločitvena pravica - prijava v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - sistemska razlaga zakona
Sklep III Ips 30/200920.03.2012Podlaga za prenos uporabe neregistriranega znaka je lahko univerzalno ali singularno pravno nasledstvo.singularno pravno nasledstvo - izpodbijanje pravice do znamke - uporaba znaka - prenos uporabe znaka
Sodba G 26/201013.03.2012S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku.

Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in...
načelo materialne resnice - ustna obravnava - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik - ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov - pravnomočnost odločbe o začetku postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Sodba G 52/201113.03.2012Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137....izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - načrt finančnega prestrukturiranja - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja
Sodba G 22/201110.04.2012ZRev-2 ne vsebuje določb o izločitvi v postopku odločanja, zato se (podrejeno in primerno) uporabijo določbe ZUP. Izločitveni razlogi so namreč navedeni v 35. členu in 37. členu ZUP, s tem, da je v prvem odstavku 37. člena ZUP naveden konkretno uveljavljani razlog (to je, da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe). Vendar pa je pri institutu izločitve uradne osebe zaradi utemeljenega dvoma o njeni nepristranskosti bistveno, da mora zainteresirana stranka tovrstno izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog. Iz upravnega spisa pa je razvidno, da sta A. N. in B. R. sodelovala pri odločanju o začetku postopka za izrek opomina. Ker tožeča stranka izločitvenih razlogov ni uveljavljala že tekom postopka nadzora, očitana kršitev pravil postopka ni podana.

Namen revidiranja računovodskih izkazov je zagotavljanje resničnega in poštenega prikaza finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe, ki predstavlja...
izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - dvostopenjski postopek - revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja - nadzor nad revidiranjem - bistvene kršitve pravil postopka - implementacija direktive 2006/43/ES - izločitev člana strokovnega sveta agencije - neaktivni revizorji - način opravljanja nadzora
Sodba III Ips 33/200917.04.2012Neregistriran znak ni stvar, ki bi bila lahko predmet lastninske pravice. Prav tako zakon neregistriranemu znaku samemu po sebi oziroma njegovi uporabi ne podeljuje narave premoženjske pravice, ki bi jo bilo mogoče upoštevati kot del stečajne mase.

V obravnavanem primeru je izpodbijano pravno dejanje po svoji vsebini izvedba dogovora o odpustu dolga.

Odpust dolga stečajnemu dolžniku sam po sebi nima za posledico oškodovanja stečajnih upnikov. Obveznost stečajnega dolžnika zaradi odpusta dolga preneha, posledično se pasiva stečajnega dolžnika zmanjša, preostale terjatve stečajnih upnikov pa se lahko poplačajo v višjem deležu, kot bi se sicer.
navidezna pogodba - odpust dolga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje stečajnih upnikov - prenos pravic iz neregistrirane blagovne znamke - neregistriran znak
Sklep II Ips 196/201105.04.2012Po presoji revizijskega sodišča je v primerih, ko je zoper povzročitelja škode tekel kazenski postopek, za presojo pravočasnosti odškodninske tožbe pomemben način, na katerega je bil ta postopek zaključen: če je pravdno sodišče na njegovo odločitev vezano, obstoja kaznivega dejanja ni dovoljeno ugotavljati kot predhodno vprašanje v odškodninski pravdi; če pravdno sodišče na odločitev, s katero se je kazenski postopek zaključil, ni vezano, sme samo v odškodninski pravdi izjemoma odločati o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju.

Če kazenskega postopka ni bilo, ni odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče lahko vezano in je položaj enak kot v primeru, ko se kazenski postopek zaključi z odločbo, na katero pravdno sodišče v odškodninski pravdi ni vezano.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Sodba II Ips 91/201024.05.2012Ker ima kreditno zavarovanje pravno naravo poroštva, se za presojo zastaranja ni mogoče opreti na določila 380. člena ZOR, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah.krediti - zavarovanje terjatve - zavarovanje potrošniških kreditov - zavarovanje del credere - solidarno poroštvo - zastaranje - zakonita subrogacija - razdrtje kreditne pogodbe - dopuščena revizija
Sodba II Ips 307/2011, enako tudi II Ips 132/2012 05.04.2012Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, bi bil lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah naslednicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in Ljubljanske banke d.d., pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Nenazadnje je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-1857/07, U-I-161/07 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da ureditev, ki veže nadaljevanje prekinjenih in odloženih postopkov v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na rešitev zapletenega nasledstvenega vprašanja, ki ni odvisno le od volje slovenskega zakonodajalca, pomeni v okoliščinah obravnavanega primera za imetnike deviznih hranilnih vlog arbitrarno negotovost, ki povzroči izvotlitev pravice do sodnega varstva. Poudarilo je, da noben cilj ne more upravičiti posega v pravico do sodnega varstva, če...spremenjene okoliščine - zastaranje - pogodba o bančnem depozitu - hrvaški varčevalci - vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ
Sodba II Ips 351/201117.05.2012Ker ne gre za klasično zavarovalno razmerje, ni mogoče uporabiti klasičnih pravil pogodbenega obligacijskega prava, ki temeljijo na načelu pacta sunt servanda, ampak je treba izhajati iz korporacijskega sistema odločanja z večino v najvišjem organu, ki ga določajo pravila. Pravila sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz 1993 so določala, da o spremembi pravil odloča Občni zbor na predlog Upravnega odbora, zato je treba za presojo spornega pravnega razmerja uporabiti Pravila iz 2008, ki so veljala na dan nastanka pogojev za uveljavitev pravice tožeče stranke.zavarovalna pogodba - sklad obrtnikov - korporacija - prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje - izstop iz sklada obrtnikov - višina izplačila - pravna narava razmerja
Sodba II Ips 475/200805.04.2012Glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera, po katerih je tožničin pravni prednik izkazal, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revizija, morali upoštevati, da so nanj, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Tožnica je izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo.izvršba na nepremičnino - lastninska pravica na predmetu izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Sodba II Ips 324/201126.04.2012Kdor ima na nepremičnini pravico, ki je ne vpiše, lahko nosi negativne posledice le v primeru učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo, torej, ko upnik na tej nepremičnini pridobi pravico na pravnoposlovni podlagi. Ker toženke, ki je pridobila hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, ne varuje dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je za odločitev nepomembno, da tožnica s priposestvovanjem pridobljene pravice ni vpisala v zemljiško knjigo.

Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi in se torej ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke) pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno oziroma je celo zmotno presojati, ali je upnik...
priposestvovanje - ugovor tretjega - izvršba na nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - prisilna hipoteka - izločitvena pravda - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vknjižba lastninske pravice priposestvovalca

Izberi vse|Izvozi izbrane