Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47868cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba II Ips 13/201115.09.2011Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.

Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
povrnitev škode - pravni standard - skrbnost dobrega gospodarja - odgovornost skrbnika denacionalizacijskega premoženja - potrebna skrbnost skrbnika premoženja
Sodba II Ips 160/201115.09.2011Ker normativni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, sprejet v letu 1998, ob uveljavitvi ZASP-B ni bil sestavni del veljavne tarife, ni postal sestavni del skupnega sporazuma.

Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave. Ker tožnik ni izkazal, da bi uporabil zakonsko predvidena sredstva za spremembo tarife in da do spremembe tarife ni prišlo zaradi blokade nasprotne strani (pravilnik je bil sprejet po sprejetju ZASP-D), ni bilo podlage za prekinitev postopka in pričetek postopka za oceno ustavnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife
Sodba G 25/201127.09.2011V postopku nadzora nad izvajanjem ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena PES (sedaj 101. in 102. člena PEU), Urad odloča samostojno, čeprav se sicer konkurenčno pravo Evropske skupnosti [sedaj Evropske Unije] izvršuje vzporedno s strani Evropske komisije in za konkurenco pristojnih nacionalnih organov, in sicer v okviru Evropske mreže za konkurenco (v nadaljevanju EMK). Za EMK je namreč značilen sistem vzporednih pristojnosti, ko Evropska komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, izvršujejo evropsko konkurenčno pravo vzporedno, s tem, da se lahko primeri tudi porazdelijo, na podlagi prožnih meril.

Glede na navedeno tožeči stranki ni bilo treba čakati na odločitev Evropske komisije in bi lahko pred iztekom roka iz tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1

priglasila udeležbo v postopku pred Uradom. Zato so njene navedbe o domnevni izgubi procesnih upravičenj za vodenje postopka pred Evropsko komisijo (zaradi vodenja postopka pred...
udeležba v postopku - rok za zahtevo - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ponovna zahteva za udeležbo v postopku - vzporednost postopka pred Evropsko komisijo
Sodba III Ips 192/200806.09.2011Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.člani uprave - izpodbijanje sklepov skupščine d.d. - podelitev razrešnice upravi - personalne spremembe v sestavi uprave
Sodba in sklep II Ips 126/200903.11.2011Priloga tožbe (privatno izvedensko mnenje) v tem primeru ni dokaz, ampak sestavni del tožbenih navedb, ki jasno, pregledno in jedrnato opisuje škodo in jo podrobneje specificira. Revizijsko sodišče zato zavrača zaključek sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe.razpravno načelo - trditvena podlaga tožbe - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - dokaz - izvedensko mnenje pridobljeno pred pravdo - priloge tožbe
Sklep III Ips 8/200915.11.2011(Opuščeno) ravnanje, ki zagotavlja pridobitev pravice ali preprečuje nastanek obveznosti ima lahko oporo v materialnem ali procesnem pravu. Izpodbijajo se torej lahko tudi opustitve procesnih dejanj. Tožbe, s katero se izpodbija opustitev tega procesnega dejanja, ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da procesnega dejanja zaradi zamujenega roka ni mogoče več opraviti – ravno pridobitev ponovne pravice opraviti procesno dejanje kljub zamudi roka, je cilj, ki ga izpodbojna tožba v tem primeru zasleduje. Tožnik mora v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni materialni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno materialno korist.izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - tožba zaradi opustitve procesnega dejanja
Sodba G 19/200921.06.2011Vprašanje obveznosti revizorja po določbah 19. točke MSR 250 in 2. točke MSR 550.revidiranje računovodskih izkazov - obveznosti revizorja
Sodba III Ips 21/200915.10.2011Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Sodba III Ips 224/200815.11.2011Upoštevaje temeljno pravilo, da specialni predpis derogira splošnega samo v delu, v katerem določeno vprašanje ureja drugače, je treba dopustnost odpovedi sklicevanja na določeno spremenjeno okoliščino (ki jo 637. člen ZOR ne ureja), presojati po splošnih pravilih 133. in 136. člena ZOR. Zato se je načelno sicer mogoče strinjati s tem, da bi uvedba (novega) DDV lahko predstavljala tak ukrep ekonomske politike, ki bi omogočal stranki sklicevanje na spremenjene okoliščine oziroma da bi zaradi povišanja cen posledično bil utemeljen zahtevek na podlagi 637. člena ZOR. Vendar pa je v predmetnem sporu ključna ugotovitev pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki spremenjeni sistem obdavčevanja pričakovali in se s tretjim odstavkom 2. člena Pogodbe smiselno vnaprej odpovedali sklicevanju na spremenjene okoliščine v zvezi s povečanjem davščin na dogovorjeno fiksno ceno.spremenjene okoliščine - gradbena pogodba - davek na dodano vrednost (DDV) - cena - fiksna cena - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - elementi pogodbene cene - sprememba sistema obdavčevanja
Sklep III Ips 21/201115.11.2011Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Sodba III Ips 104/200815.11.2011Presoje, da ima tožeča stranka procesno legitimacijo v tem sporu, ne uspe omajati niti revizijski očitek, da je bila vtoževana terjatev predmet rubeža v davčnem postopku. Rubež je procesno dejanje v izvršilnem postopku, ki služi zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti na način, da se dolžniku prepove razpolagati z zarubljenimi terjatvami. Smisel tega pravila je, da se prepreči takšno dolžnikovo razpolaganje, ki bi onemogočilo prednostno poplačilo njegove davčne obveznosti. Z vložitvijo tožbe na plačilo denarne obveznosti, ki jo uveljavlja od svojega dolžnika, pa davčni dolžnik še ni razpolagal z zarubljeno terjatvijo.

Pri prisilni izterjavi davčnega dolga ne pride do prenosa terjatve dolžnika na DURS. Imetnik terjatve, čeprav je le-ta zarubljena, ostaja davčni dolžnik, medtem ko ima davčni organ direktno zakonsko podlago za izterjavo dolžnikove terjatve v svojo korist, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna...
procesna legitimacija - stvarna legitimacija - davčna izvršba - prenos terjatve - rubež terjatve - imetnik terjatve
Sodba in sklep G 30/2010, G 31/201027.09.20111. Generalna klavzula iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pomeni podlago za oblikovanje nove, samostojne okoliščine, na kateri bo temeljila domneva usklajenega delovanja. Zanjo, enako kot za okoliščine iz prve in druge alineje, velja zahteva, da se nanaša na konkretno pridobitev vrednostnih papirjev v konkretni ciljni družbi. Zato okoliščina, ki ni povezana s konkretno pridobitvijo vrednostnih papirjev, ne more tvoriti dejanskega stanu domneve usklajenega delovanja iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

2. Razlogov, s katerimi tožena stranka v odgovoru na tožbo dopolnjuje izpodbijano odločbo, sodišče ne upošteva. Sicer bi bila tožeči stranki odvzeta možnost, da vloži učinkovito pravno sredstvo za zavarovanje svojih pravic.
pravica do izjave v postopku - pravni interes za tožbo - upravni spor - združitev postopkov - prevzemi - usklajeno delovanje - domneva usklajenega delovanja - okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev - dejanski stan domneve usklajenega delovanja - kapitalska povezanost
Sodba in sklep III Ips 237/200811.10.2011Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Sklep II Ips 286/201029.09.2011V položaju, ko je darilna pogodba, v zvezi s katero je darovalka obdarjenki izročila overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, obdarjenka pa pred preklicem darilne pogodbe še ni bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica podarjene nepremičnine, lahko darovalka v primeru pravno učinkovitega preklica darilne pogodbe zahteva vrnitev listine, v kateri je vsebovano overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na obdarjenko.preklic darila - vrnitev darila - velika nehvaležnost obdarjenca - razveza darilne pogodbe - vrnitev listine z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom
Sklep III Ips 3/200915.11.2011Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala vračilo davka, za kar je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.sodna pristojnost - neupravičena pridobitev - upravna pristojnost - lex specialis - vrnitev preplačila davka - vračilo zamudnih obresti - pristojnost davčnega organa - vračilo preveč plačanih davčnih dajatev
Sodba in sklep G 42/2010, G 43/201122.11.2011Nadzorni organ lahko zavrne soglasje k spremembi izjave o naložbeni politiki, ne more pa z zavrnitvijo soglasja k spremembi poseči v pravice izvajalca pokojninskega načrta, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno s starejšimi soglasji. V delu, ki prizadene dotedanjo vsebino izjave o naložbeni politiki, pomeni poznejša zavrnitev soglasja k celotni izjavi poseg v pravico, o kateri je bilo – upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti – že pravnomočno odločeno. To pa ni mogoče brez odprave, razveljavitve ali spremembe na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom (četrti odstavek 225. člena ZUP).pravnomočnost - zavarovalništvo - zavarovalni nadzor - pokojninska zavarovanja - naložbena politika - predhodno soglasje agencije
Sodba G 53/201105.12.2011ZPre-1 ne določa roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo (niti sankcije zavrženja v primeru morebitne zamude roka).

Tožena stranka rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo izpeljuje iz roka za objavo prevzemne ponudbe, določenega v prvem odstavku 28. člena ZPre-1. Ta rok pa ni prekluzivne narave, saj ZPre-1 ne določa, da po poteku tega roka prevzemne ponudbe ni več mogoče objaviti. Zato mora imeti prevzemnik tudi po poteku 30-dnevnega roka za objavo prevzemne ponudbe možnost vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo.
obveznost dati prevzemno ponudbo - zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - objava prevzemne namere - prepozna zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo - pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo - obvezna prevzemna ponudba - uporaba Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Sodba II Ips 544/200917.11.2011Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.zavarovalna pogodba - otrok - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - pojem skupnega gospodinjstva - skupno življenje družinskih članov - družinsko zavarovanje
Sodba III Ips 68/201011.10.2011Interes tožeče stranke, da poleg njene znamke, registrirane za označevanje proizvodov iz razreda 34, ne obstaja še podobna speča znamka, registrirana za proizvode iz istega razreda, več kot zadostuje za to, da se ji prizna položaj zainteresirane osebe v smislu prvega odstavka 120. člena ZIL-1.

Upravičene razloge za neuporabo znamke predstavljajo takšne ovire, ki so v neposredni zvezi z znamko in zaradi katerih je njena uporaba nemogoča ali nerazumna in ki so neodvisne od volje imetnika znamke. Naloga sodišča je, da ovrednoti okoliščine posameznega primera v luči gornje razlage.

Pojem upravičenih razlogov je treba razlagati zožujoče. Tudi če je imetnik znamo uporabljal tako, da sta uporabljena in registrirana znamka toliko podobni, da sta zamenljivi, svoje registrirane znamke ne bo mogel ohraniti s tem, da jo bo uporabljal v prikrojeni obliki, razen če razlika v obliki ne nosi nobenega razlikovalnega potenciala.
industrijska lastnina - znamka - udeležba v postopku - varstvo znamke - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe - upravičen razlog za neuporabo znamke - določila tobačne zakonodaje - transliteracija
Sklep III Ips 7/200906.09.2011ZPPSL ne določa izrecno, zoper koga mora upnik začeti sodni postopek. Iz narave stvari izhaja, da je toženec tisti, ki zatrjuje, da v stečajnem postopku prijavljena terjatev ne obstaja. To pa še ne pomeni, da je toženec postal subjekt (pravice ali) obveznosti, ki je predmet spora. Z napotitvijo na pravdo ni pridobil nobene lastne pravice ali obveznosti materialnega prava. Pridobil je le procesno legitimacijo, da nasprotuje obstoju pravnega razmerja med tožnikom (upnikom prerekane terjatve) in stečajnim dolžnikom. Toženkino prerekanje ni bilo ovira za priznanje sporne terjatve. Sodišče bi moralo zato tožbo zoper stranko, ki ni nasprotovala obstoju terjatve, zavreči. Procesna legitimacija je temeljna procesna predpostavka. Odsotnost procesne legitimacije je absolutna ovira za meritorno sojenje in razlog za zavrženje tožbe. To oviro je v vseh pogledih možno enačiti z razlogi, ki so kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja navedene v 11. točki...napotitev na pravdo - stečajni postopek - procesna legitimacija - prerekanje terjatve

Izberi vse|Izvozi izbrane