Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 46913cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba II Ips 68/201130.06.2011Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.

Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku G1-3/366 še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za nepremoženjsko škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).
začetek teka zastaralnega roka - zmanjšanje odškodnine - zastaranje - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - višina odškodnine - prenehanje obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - subjektivni zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - zapadlost odškodninske obveznosti - objektivni zastaralni rok - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - prekomerne imisije - dopuščena revizija - dajatvena sodba - sukcesivno nastajajoča škoda - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
Sodba II Ips 1239/200814.07.2011V primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, dednopravni učinki pogodbe z uporabo določb o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev in tudi nikakršno naknadno obračunavanje ne.

Nujni dedič lahko uveljavlja, da je sklenjena pogodba nična, ker je bila fiktivna, da je bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja in da je v resnici šlo za prikrito darilo. Ničnost pogodbe lahko nujni dedič utemeljuje tudi z nedopustno podlago zaradi nemoralnega nagiba obeh pogodbenikov. Za presojo o tem, kakšen je bil resnični namen strank, pa je pomembno, ali je bila ocena koristi in obveznosti določljiva ob sklenitvi pogodbe in če je bila določljiva, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
prikrajšanje nujnega deleža - ničnost pogodbe - pogodba o preužitku - kavza pogodbe - aleatorna pogodba
Sodba III Ips 123/200929.03.2011Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.

Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe.

Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška...
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primera
Sklep II Ips 22/201014.04.2011Sankcije iz naslova kršitve prijavne dolžnosti (931. do 933. člen OZ) lahko zavarovalnica uveljavi tudi zoper beneficiarja, če za neresnično prijavljene oziroma zamolčane nevarnostne okoliščine ve bodisi zavarovalec (četrti odstavek 929. člena OZ) bodisi beneficiar (934. člen OZ).zavarovalna pogodba - dolžnost izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - razlaga zakona - sklenitev pogodbe - življenjsko zavarovanje - načelo enake vrednosti dajatev - pogodba v korist tretjega - načelo prepovedi zlorabe pravic - splošni učinki pogodbe - temeljna načela obligacijskega prava - sistematična razlaga - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - nenamerna neresničnost ali nepopolnost prijave - obveznosti zavarovanca - izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca - posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - ugovori dolžnika (promitenta) proti tretjemu (beneficiarju) - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - namerna neresnična prijava ali zamolčanje - dolžnost zavarovalnice - namenska (teleološka) razlaga
Sodba II Ips 609/200824.03.2011Toženec je v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika; revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.

Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve.
ničnost pogodbe - cesija - razlaga zakona - odstop terjatve - prodaja sporne pravice - terjatev v izvršilnem postopku - terjatev odvetnika
Sodba II Ips 98/201126.05.2011Sprememba tožbe po tem, ko tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznava v celoti, ni več dopustna.

Višina odškodnine zaradi imisij – hiša tožnic je od ceste oddaljena 15 metrov, prva tožnica pa je bila v relevantnem obdobju, t.j. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, kot vodja lokala v domači hiši prisotna ves čas.
zmanjšanje odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - prekoračitev tožbenega zahtevka - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - prekomerne imisije - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - dopustnost sprememba tožbe po pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodba II Ips 163/200826.05.2011Z zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice zgolj na gospodarskem poslopju (brez zemljišča, na katerem je poslopje postavljeno) zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče uspeti.

Tožnik je v predmetni pravdi postavil nov drugačen (popoln oziroma sklepčen) zahtevek, s katerim sicer zasleduje isti cilj, to je ugotovitev lastninske pravice na omenjenem gospodarskem objektu – zidanici, vendar iz tako (pravilno) postavljenega zahtevka izhaja željena pravna posledica, medtem ko z zahtevkom v prvi pravdi željenega cilja ni bilo mogoče doseči.
sklepčnost tožbe - res iudicata - superficies solo cedit - določenost tožbenega zahtevka - predmet lastninske pravice - objektivne mere pravnomočnosti
Sodba in sklep III Ips 30/201029.03.2011Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo kriterije uporabe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji iz prvega odstavka 48. člena ZIL-1.

Zaradi nekokretiziranosti samega tožbenega predloga zahtevek tožeče stranke (za prepoved primerjalnega oglaševanja) ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenega dejanja in zato ne more biti utemeljen.
znamka - omejitev pravic iz znamke - uporaba označbe glede vrste storitev - opisna uporaba znaka - opisna uporaba označbe - uporaba označbe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji - primerjalno oglaševanje - konkretiziranost tožbenega predloga
Sklep III Ips 88/201017.05.2011Za presojo pozitivnega védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.


Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je

alter ego

doktrina. V pojem

alter ega

gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.

Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem...
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje
Sodba G 44/201021.06.2011Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti, ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.

Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - pravni interes za predlog - javno revidiranje - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - obvestilo o poteku postopka
Sodba G 3/201121.06.2011MSOV kot splošen akt na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo ocenjevanje vrednosti. Kot strokovna pravila (strokovna navodila pravilnega ravnanja ocenjevalcev vrednosti), ki so rezultat strokovnih dognanj, pa določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vrednosti.

Ocenjevanje vrednosti podjetij zagotavlja resničen in pošten prikaz vrednosti podjetja. Ta prikaz je najcelovitejši vir informacij o vrednosti gospodarskega subjekta na trgu in podlaga za odločanje drugih gospodarskih subjektov. Podatki o oceni vrednosti pomenijo v bistvu varnostni mehanizem, s katerim se zagotavlja zaupanje uporabnikov podatkov.

Namen ocene, opravljene v skladu z MSOV 3, je namreč dati utemeljeno zagotovilo, da je ocenjena vrednost podjetja kot celota brez bistveno napačnih navedb, ki bi bile dvoumne ali zavajajoče.

ZRev-2 predvideva štiri ukrepe, ki so po svoji pravni naravi različni. Vsak od njih je...
opomin - odprava kršitev - revidiraje - poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja - Mednarodni standard ocenjevanja vrednosti 3 (MSOV 3) - ukrepi nadzora
Sodba III Ips 21/200817.05.2011Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.

Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).
objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
Sodba III Ips 18/201013.09.2011Ureditev pobotanja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ni izključevala uporabe 316. člena Obligacijskega zakonika.pobot - prenehanje terjatve - pobotanje terjatev v stečajnem postopku - uporaba OZ
Sklep II Ips 215/201123.06.2011Zakonska določba o prekinitvi izvršilnega postopka s pričetkom postopka osebnega stečaja ne velja za izvršilne postopke, ki tečejo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in ki je zato v postopku osebnega stečaja tudi ni treba prijaviti.zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev izvršilnega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - nedenarna terjatev upnika
Sodba II Ips 195/201026.09.2011Na načelni ravni ni mogoče izključiti prisoje denarne odškodnine v primeru, ko z nedopustnim ravnanjem drugi niso seznanjeni, torej, ko ne pride do posega v ugled posameznika ampak je prizadeta le njegova čast.povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizija - duševne bolečine zaradi razžalitve časti - objava mnenja - objava dejstev - klošar
Dopolnilna sodba in sklep II Ips 388/201026.08.2011Odprava očitne pisne pomote.

Dosoditev povrnitve priglašene sodne takse z dopolnilno sodbo.
stroški postopka - popravni sklep - dopolnilna sodba - očitna pisna pomota
Sklep III Ips 64/201113.09.2011Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP na ostale tri tožnike ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen le na prvo tožnico, vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov.enotno sosporništvo - plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - izdaja plačilnega naloga enemu od sospornikov
Sklep III Ips 195/200813.09.2011V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.

Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to...
družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
Sklep III Ips 2/200906.09.2011Breme dokazovanja omejitve (odtegljajev) izvajalčeve pravice do plačila v primeru prenehanja podjemne pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke. Vendar je trditveno in dokazno breme glede odtegljajev na toženi stranki le, če in dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini ravno na tej podlagi. Če tožena stranka oporeka višini zahtevka z navedbo, da bi moral tožnik upoštevati tudi prihranke pri stroških in (možnost za) zaslužek drugje, pade na tožečo stranko breme, da utemelji in dokaže, da takšnih prihrankov in možnosti zaslužka ni bilo.
Iz tega, kako je prvostopenjsko sodišče vodilo postopek, nenazadnje tudi iz tega, kako je v prvi odločbi razporedilo trditveno in dokazno breme glede odtegljajev, je razvidno, da ob potrebni skrbnosti tožeča stranka ni mogla računati, da bo to breme nosila ona.
pogodba o delu - prekluzija - dokazovanje - novi dokazi - dokazno breme - višina terjatve - plačilo opravljenih del - razdrtje pogodbe brez krivde izvajalca
Sodba II Ips 13/201115.09.2011Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.

Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
povrnitev škode - pravni standard - skrbnost dobrega gospodarja - odgovornost skrbnika denacionalizacijskega premoženja - potrebna skrbnost skrbnika premoženja

Izberi vse|Izvozi izbrane