Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47868cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sodba G 9/200914.12.2010Pri »kvalificiranih izkušnjah« gre za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora Agencija v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino.

Zakonodajalec z odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij.

Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej...
pravni standard - zavarovalnice - vodenje poslov - poslovodenje - dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave zavarovalnice - kvalificirane izkušnje - drugi primerljivi posli - vodenje
Sklep III Ips 56/201021.12.2010Opredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Sodba in sklep III Ips 1/200823.11.2010Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Sodba in sklep III Ips 75/200821.12.2010Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).

Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.

Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da...
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitve
Sodba G 7/200914.12.2010Zavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnica sme namreč opravljati samo zavarovalne posle – s tem, da zavarovalne posle lahko opravlja v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Zato Agencija izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah ali posamezni zavarovalni (pod)skupini.

Izrek odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti namreč v medsebojni zvezi (soodnosnosti) z izrekom odločbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov. Tako kot morajo biti v izreku dovoljenja Agencije izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere dovoljenje velja, morajo biti v izreku odločbe o prenehanju dovoljenja izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere je dovoljenje prenehalo veljati.

Treba je razlikovati med prenehanjem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in...
prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v določeni zavarovalni vrsti - razlikovanje med prenehanjem veljavnosti in odvzemom dovoljenja
Sodba II Ips 306/200924.02.2011Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.

Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - poslovni delež v družbi - delitev poslovnega deleža - izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register - delež v skupnem premoženju - nagrada za uspešno delo zakonca kot skupno premoženje
Sodba in sklep II Ips 1061/200731.03.2011Bistvo garancije v obravnavanem primeru ni (toliko) v jamčevanju za brezhibno in neovirano funkcioniranje strešne kritine, pač pa v izrecnem zagotovilu njene visoke kakovosti, tj. v garanciji kvalitete.izguba pravic - garancija za brezhibno delovanje stvari - zahteva za zamenjavo stvari - procesna facultas alternativa - strešna kritina - garancija kvalitete - alternativni tožbeni zahtevek
Sodba in sklep II Ips 245/201005.05.2011Izvršitve odločbe sodišča v kazenskem postopku, na podlagi katere je bilo vozilo vrnjeno pooblaščencu domnevno pravega lastnika, ni mogoče subsumirati pod pojem singularnega pravnega nasledstva v smislu odtujitve iz 190. člena ZPP. Pravni prednik in pravni naslednik v tem primeru nista v nobenem civilnopravnem razmerju.

Odločitev sodišča o zavrnitvi dajatvenega zahtevka ne pomeni avtomatično, da je neutemeljen tudi zahtevek ugotovitvene tožbe. Ko je sodišče prve stopnje odločilo, da dajatveni zahtevek ni utemeljen, bi moralo presoditi, ali lahko (vmesni) ugotovitveni zahtevek ostane v veljavi kot zahtevek samostojne ugotovitvene tožbe, za kar je potrebno, da tožnik izkaže pravni interes, ki je posebna procesna predpostavka splošne ugotovitvene tožbe (pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku predpostavka prejudicialnosti nadomešča predpostavko pravnega interesa). Šele če zahtevek ne more ostati v veljavi niti kot zahtevek splošne ugotovitvene tožbe, ga je...
pravni interes - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravno nasledstvo - zaseg vozila - ugotovitveni zahtevek - rei vindicatio - posest stvari - odtujitev stvari med pravdo - subjektivne meje pravnomočnosti - prejudicialnost - učinki sodne odločbe - tožba na ugotovitev lastninske pravice in izročitev stvari - samostojnost ugotovitvene tožbe - vrnitev zaseženega vozila po sodni odločbi
Sodba II Ips 87/200826.05.2011Pri opravljanju javnih del, na katera delavca napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, le-tega ni mogoče šteti za delodajalca v smislu določb ZTPDR.

V primeru, da bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje delavca napotil na opravljanje javnega dela k delodajalcu, ki delovnega procesa ne bi bil sposoben organizirati, bi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odgovarjal na podlagi splošnih določb ZOR o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi določb, ki urejajo pogodbo o posredovanju.
povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - višina odškodnine - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca javnih del - pogodba o posredovanju - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - poškodba pri opravljanju javnih del - pojem delodajalca - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - poškodba pri padcu z drevesa
Sodba II Ips 248/200826.05.2011Stališče, da v primeru smrti več bližnjih oseb ni mogoče matematično podvajati zneskov odškodnine za duševne bolečine, ki se prisojajo, ko oškodovancu umre le ena bližnja oseba, ni pravilno.povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine zaradi smrti več oseb
Sodba II Ips 94/200826.05.2011Določba 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin priznava pogodbeniku izpodbojno upravičenje, to pa se uveljavlja z oblikovalno tožbo oziroma s konstitutivnim zahtevkom.oblikovalna tožba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Sodba II Ips 868/200926.05.2011Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.

Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Sodba II Ips 268/200826.05.2011Sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog je v konkretnem primeru dopustna. Razširitev tožbe je bila namreč posledica kasneje nastalih dejstev, ki so se nanašala na samo terjatev.izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazovanje - oderuška pogodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznih predlogov - sprememba tožbe v pravdnem postopku
Sklep in sodba III Ips 217/200805.07.2011Agencija je lahko namesto Sklepa, s katerim bi v celoti ali delno začasno prekinila poslovanje investicijskih skladov, sprejela tudi blažji ukrep in poslovanje investicijskih skladov samo omejila. Agencija je lahko sporni Sklep sprejela v primeru obstoja posebnih okoliščin, ki jih je predvideval zakon, to je okoliščin, ki so se nanašale na neko konkretno stanje na trgu vrednostnih papirjev. Ob obstoju takšnih okoliščin pa Agencija zaradi delovanja v javnem interesu ni bila samo upravičena, ampak tudi dolžna ukrepati zaradi zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev.

Pri izdaji spornega sklepa ni šlo za urejanje razmer na trgu vrednostnih papirjev za nazaj, temveč v skladu z zakonskim pooblastilom iz tretjega odstavka 112. člena ZISDU za uresničitev zakonitega cilja, konkretno za odpravo nastalih motenj v transakcijah z vrednostnimi papirji. Prva tako ni šlo za kaznovanje družbe za upravljanje investicijskih skladov ali celo vlagateljev,...
vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - izločitev sodnika - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodnina - gospodarski spor - odškodninski spor z mednarodnim elementom - upravljanje investicijskih skladov - vzajemni skladi - nadzor nad upravljanjem investicijskih skladov - določitev največjega obsega vrednost sredstev vzajemnih skladov - neustavnost ukrepa zaradi njegove časovne neomejenosti - izbira ukrepa - retroaktivnost ukrepa - obstoj vzročne zveze kot dejansko vprašanje - sodelovanje sodnikov na sodniški šoli
Sodba in sklep II Ips 32/200914.07.2011Zavarovancu toženke (vozniku) res ni mogoče očitati neskrbnosti oziroma krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja moral in mogel izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek, pa tudi neizogibnost (kot ena izmed predpostavk za razbremenitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni (bilo) nepričakovano, ni popolne oprostitve odgovornosti.objektivna odgovornost - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - načelo zaupanja - nepričakovanost oškodovančevega dejanja
Sklep II Ips 529/200906.10.2011Skrbnik, ki naj bi pri opravljanju posla za varovanca prejel denar (kot najemnino iz naslova v najem danega varovankinega stanovanja), je dolžan varovanki izročiti prejeto gotovino oziroma ji (pre)nakazati prejeta denarna sredstva.tožbeni zahtevek - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina za premoženjsko škodo - odgovornost skrbnika za poseben primer - oddaja nepremičnine varovanca v najem - izročitev najemnin varovancu kot lastniku nepremičnine
Sodba G 11/201116.05.2011Osnovni kapital je le na začetku (ob ustanovitvi) enak premoženju družbe, s tem, da se ne sme zmanjšati pod najnižji znesek, ki ga ZGD predpisuje za kapitalske družbe (tako tudi za delniško družbo). V nadaljevanju (s poslovanjem) pa se premoženje družbe v razmerju do osnovnega kapitala spreminja. Razlog za določitev najnižjega zneska osnovnega kapitala je »v zagotovitvi najmanj tolikšnega osnovnega kapitala, kot je razumno potreben za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti v tej pravnoorganizacijski obliki, da bi bila zagotovljena vsaj minimalna ekonomska varnost v pričakovanju izpolnitve obveznosti d. d. do njenih morebitnih upnikov«.

»Osnovni kapital delniške družbe se v času njenega delovanja bodisi povečuje bodisi zmanjšuje, kar je odvisno od več dejavnikov (od rezultatov poslovanja družbe, razvojnih načrtov, poslovnih odločitev in drugega).« »Zvišanje kapitala delniške družbe v normalnem primeru narekuje dejanska potreba po povečanem...
zavarovalni nadzor - osnovni kapital zavarovalnice - vezanost osnovnega kapitala na zajamčeni kapital - razlika med zavarovalno delniško družbo in družbo za vzajemno zavarovanje
Sklep II Ips 232/201023.06.2011Pravica razdreti pogodbo kot oblikovalna pravica ni predmet zastaranja, njeno uveljavljanje pa je s časovnega vidika vezano na obstoj pravice zahtevati izpolnitev pogodbe.
Določba 387. člena ZOR o pripoznavi dolga se nanaša tudi na razmerja dolžnika v pravdi, ki se je končala z zavrnitvijo zahtevka.
pripoznava dolga - oblikovalna pravica - zastaranje terjatve - razdrtje pogodbe - tek zastaranja
Sodba in sklep II Ips 103/200930.06.2011Čeprav lokacijske informacije ni mogoče šteti za „naslednico“ urbanistične informacije, se je mogoče zaradi primerljivosti namena izdaje obeh informacij pri opredelitvi pravne narave urbanistične informacije opreti na stališča teorije glede pravne narave lokacijske informacije. Lokacijska informacija ne pomeni uporabe prava, temveč je samo potrdilo iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino in ne za upravni akt.

Vprašanje katere podatke mora vsebovati urbanistična informacije je pravne narave, vendar to ne pomeni, da sodišče ne more postaviti izvedenca tudi v takem primeru. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno posebno strokovno znanje (pravila stroke), s katerim sodišče ne razpolaga, lahko sodišče izvede dokaz z izvedencem. Določbo 243. člena ZPP je tako treba razlagati preko meja njegovega dobesednega pomena. Ravno za takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Ker niti ZUN niti noben drug...
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - odškodninska odgovornost občine - razlaga zakona - pravica do povrnitve škode - napačna urbanistična informacija - pravna narava urbanistične informacije - možnost nadomestne gradnje - postavitev izvedenca v zvezi s pravnim vprašanjem - razlaga člena 243 ZPP
Sodba in sklep II Ips 217/2011 in II Ips 17/200914.07.2011Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.skupno premoženje zakoncev - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - nedenarni zahtevek - zavrženje revizije - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo realne subrogacije

Izberi vse|Izvozi izbrane