Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47868cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 OdločbaDatumJedroInstitut
Sklep III Ips 18/200718.02.2009Vprašanje krivde za zmoto o obstoju dolga pri uporabi 191. člena OZ (drugače kot pri uporabi pravil o zmoti pri pogodbah) ni pravno pomembno.

Pojem védenja iz 191. člena OZ ne zadeva le stanja plačnikove zavesti, temveč je povezan tudi z njegovo voljo: za prenehanje pravice, da zahteva vrnitev, ni vselej dovolj, če ve, da ni dolžan, pač pa je treba, da lahko v svoje prikrajšanje tudi prosto privoli. Povračilo je upravičen zahtevati tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. To je tudi izhodišče za razlago pojma sile. Tega pojma tako ni pravilno razlagati tako, da bi bilo plačilo opravljeno v sili, če bi toženka tožnico izsiljevala: dovolj je, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - zmota o obstoju dolga - krivda za zmoto - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - zavračanje (renvoi)- pravo, ki ga je treba uporabiti
Sodba III Ips 28/200710.03.2009Prvi prevoznik za izgubo pošiljke v razmerju do pošiljatelja blaga ali prevzemnika blaga tako ali tako odgovarja na podlagi 17. člena CMR (v zvezi s 3. členom CMR). Pojem prvega prevoznika v smislu 36. člena CMR (v zvezi s 34. členom CMR) zato zajema tudi tistega prevoznika, ki je (zgolj) sklenil prevozno pogodbo s pošiljateljem blaga, pa čeprav sam ni niti prevzel blaga niti ni pristopil k izvrševanju prevoza. Ni razloga, da ne bi enak princip veljal tudi v razmerju med podprevoznikom in nadaljnjim pod-podprevoznikom. Določbe VI. poglavja o zaporednem prevozu (34. člen in naslednji CMR) veljajo zato tudi v primeru, če je bila sklenjena (le) ena prevozna pogodba za celotno relacijo, na podlagi katere je prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku na celotni relaciji, slednji pa ga je spet na celotni relaciji oddal naprej pod-podprevozniku, ki je pošiljko prevzel, izdal vozni list in prevoz pošiljke nato tudi dejansko pričel izvajati.

CMR ne ureja odškodninske...
regresni zahtevek - prevoz blaga v cestnem prometu - CMR - odgovornost prevoznika za izgubo blaga - podprevoz - zaporedni prevoz - podprevozna pogodba - riziki prevoza
Sklep Cp 16/2012 in Cp 17/201210.01.2013Pri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vročitev sodbe - uredba Bruselj I
Sklep in sodba III Ips 118/200602.06.2009Ravnanje nezakonitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli) svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se zanašali na zakonsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnice po višji ceni) in so zato zamudili ugodno priložnost za prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo za škodo (izgubljeni dobiček), ki je nastala samim delničarjem in ne morda za škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksna škoda.dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravno priznana škoda - izgubljeni dobiček - neposlovna odškodninska odgovornost - načelo prepovedi povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode delničarjem - odgovornost nezakonitega prevzemnika - cena delnic
Sodba III Ips 125/200722.09.2009Iz določb MEKOTP izhaja (le) vzpostavitev dialoga med organi držav podpisnic, ki zavezuje samo v smislu obveznosti, da se na zaprosilo odgovori (prim. 10. člen MEKOTP), ne pa da se vprašanje tudi postavi. Ker pa MEKOTP v zvezi z obveznostjo oblikovanja zaprosila za obvestilo o tujem pravu ne določa ničesar, ostaja to vprašanje v domeni domačega mednarodnega zasebnega prava.

Ker sta temeljni načeli, avtonomija volje strank in dispozitivnost, bistveni sestavni del mednarodnega pogodbenega prava, sta sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti angleško pravo – lex electa (prim. prvi odstavek 19. člena ZMZPP). Pogodba o izbiri prava ni nedopustna samo zato, ker država izbranega prava morda ni podpisnica Konvencije o pravu, ki ga je treba uporabiti v primeru odgovornosti proizvajalca, pa čeprav sta pogodbeni stranki izbrali angleško pravo prav zato.

Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo v sporih po...
odgovornost za stvarne napake - ugotavljanje vsebine tujega prava - prodajna pogodba - uporaba tujega prava - lex electa - pogodba o izbiri prava - izključitev odškodninske odgovornosti po angleškem pravu - zastaranje po angleškem pravu - uporaba nacionalnega procesna prava - lex fori - odstop od pogodbe po angleškem pravu
Sklep Cpg 5/200909.03.2010Sama po sebi nepravnomočnost zadevne odločbe v položaj nasprotne udeleženke ne posega tako, da bi bili prizadeti njeni interesi, ki bi jih bilo zato nujno varovati v okviru izjeme javnega reda iz prvega odstavka 34. člena Bruseljske uredbe.

Prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti ni samodejna, pač pa je odvisna od presoje sodišča, ki postopek „lahko“ prekine. Stališče, da je že vložitev pritožbe (v državi izvora) zadosten razlog za prekinitev, je zmotno.

Kriteriji za prekinitev se osredotočajo na to, ali in kako izvršitev te odločbe dolžnika konkretno prizadene. Razloge za prekinitev dokazuje stranka, ki jo zahteva.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pravnomočnost sodne odločbe - prekinitev postopka za razglasitev izvršljivosti odločbe zaradi vložitve pritožbe
Sklep III Ips 179/200726.10.2010Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Pri tem je treba upoštevati, da obstaja tudi splošen interes za zmanjšanje skupnega števila blagovnih znamk. Vsaka registrirana znamka pomeni tudi omejevanje svobode komercialnega izražanja vseh drugih podjetnikov. Vsak gospodarski subjekt zato že s tem, da nastopa na trgu, kjer takšna omejitev obstaja, vstopa v ožji krog možnih „zainteresiranih oseb“. Za širšo razlago pojma zainteresirane osebe govori tudi že omenjeno načelo do prava EU lojalne razlage in uporabe nacionalne zakonodaje.oblikovalni tožbeni zahtevek - razlaga zakona - pravni interes za tožbo - blagovna znamka - pojem zainteresirane osebe - tožba na razveljavitev znamke zaradi neuporabe procesne predpostavke za tožbo - razlaga ZIL-1
Sklep Cpg 4/200907.09.2010Glede na splošno načelo hitrega in učinkovitega priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb, ki se zasleduje z Bruseljsko uredbo, morajo biti sodišča pri prekinitvah postopkov precej zadržana. Osnovno vodilo pri odločanju o prekinitvi je, ali je verjetno pričakovati, da bo tuja sodna odločba v državi članici izvora razveljavljena oziroma spremenjena.razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - prekinitev postopka razglasitve izvršljivosti
Sodba III Ips 150/200823.11.2010Po določbi prvega odstavka 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Zakonsko besedilo ne govori o višini škode. Sodna praksa zato določbo tolmači tako, da vedenje o škodo ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak zadostuje, da so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode.

Z neizročitvijo poslovnih prostorov nastaja kupcu, ker jih ne more uporabljati, škoda. Nastaja zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno. Ko sodna praksa govori o sukcesivno nastajajoči škodi, ima v mislih prav tako škodo, ki naj bi nastajala revidentu (po njegovih trditvah) od tedaj, ko bi mu tožena stranka morala izročiti poslovne prostore, pa vse do njihove dejanske izročitve.
zastaranje odškodninske terjatve - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov
Sodba III Ips 155/200823.11.2010Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.

V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.

Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je...
sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Sodba III Ips 56/200922.02.2011Tožeča stranka nima zahtevka za plačilo nadomestila neposredno na podlagi 6. člena ZCen.

Vlada bi morala nadomestilo zagotoviti hkrati s sprejemom ukrepa določitve cen, kot je to določal drugi odstavek 6. člena ZCen. Vendar pa je (bila) v primeru nepravilnega ravnanja Vlade podana odškodninska odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije, saj država odgovarja za delo svojih organov.

Pri ukrepih določanja cen oziroma ukrepih državne kontrole cen gre za dovoljen poseg države v svobodno oblikovanje cen na trgu in s tem v svobodno podjetniško iniciativo. Ker gre za intervenientne ukrepe države, je treba vsakič posebej oceniti, ali so podani pogoji za sprejem konkretnega ukrepa določitve cen. Vendar pa se utemeljenost uporabe ukrepa v posameznem primeru izmika pravni presoji, saj so argumenti za uporabo ukrepa v makroekonomski in mikroekonomski politiki, ki uravnava celotno nacionalno gospodarstvo in vključuje...
povrnitev škode - pravica do odškodnine - odškodninska odgovornost države - maksimiranje cen obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti - zagotovitev nadomestila Vlade RS - tožba za plačilo nadomestila na podlagi ZCen - sprememba pogojev poslovanja
Sodba III Ips 149/200922.02.2011V korporacijskem, notranjem razmerju mora poslovodja pridobiti sklep skupščine, s katerim družbeniki izrazijo strinjanje s pridobitvijo lastnega deleža, četudi družbena pogodba ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala takšno situacijo, razen če se družbeniki v družbeni pogodbi tovrstnemu soglasju ali odobritvi izrecno odrečejo, tako da prepustijo poslovodji, da se o pridobitvi lastnega deleža odloči samostojno in na lastno odgovornost.

Uporaba drugega odstavka 32. člena ZGD v obligacijskih razmerjih med osebami, ki so obenem tudi udeleženci korporacijskega razmerja, bi tako v primeru izjave volje zakonitega zastopnika v nasprotju z internimi omejitvami lahko nudila pravno varstvo (i) zlorabi pooblastil za zastopanje in (ii) pogodbeni stranki družbe, ki se ni upravičena sklicevati na načelo varnosti pravnega prometa, ker so ji bile interne omejitve zastopanja poznane in ki ji prav zato ne gre varstvo po obligacijskem pravu v podobni situaciji (prim. 72....
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja - soglasje skupščine - pridobitev lastnega deleža - odsotnost soglasja skupščine - pooblastila za zastopanje družbe - statusno pravne posledice za učinkovitost zastopanja v obligacijskem razmerju
Sklep III Ips 75/201027.01.2011Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.

Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni

predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Sodba in sklep III Ips 243/200827.01.2011Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.

Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po...
konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Sodba III Ips 89/200927.01.2011Uprava je s sklicem skupščine izpolnila svojo posebej opredeljeno dolžnost, povezano z vodenjem delniške družbe. ZGD-1 je v prvem odstavku 296. členu (v zvezi s prvim odstavkom 295. člena) namreč smiselno določal, da uprava mora v takem primeru sklicati skupščino. V nasprotju s smislom dolžnosti sklica skupščine s strani uprave za tak primer pa bi bilo, da bi imela uprava kot (formalni) sklicatelj samo zato tudi neomejeno pooblastilo, da lahko skupščino nato po svoji presoji prekliče.

ZGD-1 v sedmem odstavku 395. člena daje upravičenje za izpodbojni tožbeni zahtevek (med drugim) »poslovodstvu.« Upravičenje »poslovodstva« je utemeljeno s kontrolno funkcijo tega organa delniške družbe. Zato gre organu, ki ima dolžnost kontrolne funkcije. Posamezni član tega organa po 2. alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 nima subjektivne pravice do izpodbojnega tožbenega zahtevka.

Če je zakonodajalec vezal (i) veljavnost določenih pogodb na...
ničnost sklepa skupščine - sklep skupščine delniške družbe - izpodbojnost sklepa skupščine - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - zasedanje skupščine v drugih prostorih - upravičenja uprave delniške družbe - soglasje skupščine k odsvojitvi sredstev družbe
Sklep III Ips 214/200827.01.2011Tožeča stranka po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni več imela pravnega (pravovarstvenega) interesa za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi bila s sodbo, s katero bi bilo ugodeno njenemu zahtevku, odpravljena negotovost glede njene pravice (oziroma pravnega položaja), ki jo je s svojimi dejanji povzročila tožena stranka. Vendar pa je bila ta negotovost odpravljena že s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki vsebuje tudi odločitev skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala (kot materialnopravno predpostavko za sklenitev prisilne poravnave).

Tožeča stranka je med postopkom navedla, da bi ji ugoditev tožbi zagotovila možnost uveljavljati odškodninski zahtevek za nastalo škodo, kar naj bi predstavljalo njeno...
ugotovitvena tožba - konverzija terjatev v delnice kot metoda finančne reorganizacije - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala
Sklep III Ips 37/201008.03.2011Če lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije (konstitutivni učinek), mu je treba v primeru, ko skupščina ali drug pristojen organ na podlagi njegove odstopne izjave ne sprejeme sklepa iz 48. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ki je podlaga za njegov izbris iz sodnega registra (deklaratorni učinek), zagotoviti sodno varstvo. To je nenazadnje utemeljeno tudi na načelu zaupanja, v skladu s katerim se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni (8. člen ZSReg), in na javnem interesu, da se javno dostopno registrsko stanje uskladi z dejanskim stanjem v družbi.sodna pristojnost - odstop poslovodje - neobstoj sklepa skupščine o prenehanju funkcije poslovodje - izbris poslovodje iz sodnega registra
Sodba VIII Ips 158/200921.02.2011Tožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan.

Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanje
Sklep III Ips 97/201008.03.2011S sklicevanjem na prvi odstavek 15. člena Ustave ni mogoče odločiti v nasprotju z veljavnim zakonom – sodnik je pri odločanju vezan na ustavo in zakon.

Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Do dvoma v ustavno skladnost zakona lahko pride sodišče samo, na protiustavnost zakonske podlage pa lahko sodišče opozori tudi stranka. V takšnem primeru mora sodišče resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.

Zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti – kar je za dopustnost...
pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - uresničevanje človekove pravice - protiustavnost zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem
Sodba G 18/200928.03.2011Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic).

V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije.

Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno)...
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - tržna manipulacija - vzorec ravnanja - subjektivni in objektivni element tržne manipulacije - domneve in kazalniki tržne manipulacije - priznani tržni običaji

Izberi vse|Izvozi izbrane