<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 20/2015
ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.20.2015

Evidenčna številka:VDS0014014
Datum odločbe:02.04.2015
Senat:Tatjana Prebil (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Sonja Pucko Furman
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:regres za letni dopust - prisilna poravnava - nelikvidnost - zapadlost terjatve

Jedro

Začetek postopka prisilne poravnave nad toženo stranko na tožničino terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2012 ne vpliva. Zaradi nelikvidnosti tožene stranke je tožničina terjatev zapadla dne 1. 11. 2012, postopek prisilne poravnave pa se je začel dne 16. 4. 2012. Tožnica je zato upravičena do obračuna in izplačila celotnega regresa za letni dopust za leto 2012.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka).

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da v roku osmih dni tožnici iz naslova regresa za letni dopust obračuna za leto 2012 znesek 381,53 EUR, za leto 2013 pa znesek 326,28 EUR, od navedenih zneskov odvede akontacijo dohodnine in tožnici izplača ustrezna neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2012 oz. 2. 11. 2013 (I. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več in drugače, je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici v roku osmih dni povrne pravdne stroške v višini 68,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe v I. točki izreka in zoper odločitev o stroških postopka v III. točki izreka se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbene zahtevke v celoti zavrne s stroškovno posledico, oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati regres za letni dopust za leto 2012 pod pogoji pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Pravico do regresa je tožnica pridobila že na podlagi same zaposlitve, 1. junij je le datum, ki ga zakon določa za izplačilo, vendar to še ne pomeni, da terjatev šele takrat prične obstajati. Regres za letni dopust za leto 2013 pa v času vložitve tožbe še ni zapadel v plačilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zoper ugotovljeno dejansko stanje se tožena stranka ne pritožuje, prav tako sodišču prve stopnje ne očita bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

5. V tem individualnem delovnem sporu tožnica zahteva obračun in plačilo regresa za letni dopust za leti 2012 in 2013. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) v prvem odstavku 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta (drugi in tretji odstavek 131. člena ZDR).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica upravičena do obračuna in izplačila celotnega regresa za letni dopust za leto 2012 v višini 763,06 EUR bruto in ji je zato priznalo razliko v višini 381,53 EUR bruto. Postavilo se je na pravilno materialnopravno stališče, da glede na 160. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.) začetek postopka prisilne poravnave tožene stranke na tožničino terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2012 ne vpliva. Zaradi nelikvidnosti tožene stranke je namreč tožničina terjatev zapadla dne 1. 11. 2012, postopek prisilne poravnave pa se je začel dne 16. 4. 2012. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožničina terjatev iz naslova regresa za letni dopust za leto 2012 nastala že prej, na podlagi same zaposlitve. Pravica do regresa za letni dopust in s tem terjatev za obračun in izplačilo te pravice delavcu nastane z zapadlostjo terjatve(1) , torej v konkretnem primeru šele 1. 11. 2012.

7. V zvezi s tožbenim zahtevkom za obračun in izplačilo regresa za letni dopust za leto 2013 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, to je do 5/12 regresa. Tožničina terjatev je do konca glavne obravnave dne 30. 10. 2014 zapadla v plačilo, zato ji je sodišče prve stopnje iz tega naslova utemeljeno priznalo bruto znesek v višini 326,28 EUR. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti, ker tožničina terjatev iz naslova regresa za letni dopust, ki je zapadla dne 1. 11. 2013, v času vložitve tožbe dne 14. 10. 2013 še ni zapadla v plačilo. Glede na prvi odstavek 311. člena ZPP namreč zadostuje, da je tožničina terjatev zapadla do konca glavne obravnave.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo zatrjevani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

------

(1) Tako tudi sodna praksa, glej sodbo in sklep pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 737/2014 z dne 15. 1. 2015, sodbo, opr. št. X Pdp 104/2013 z dne 22. 3. 2013, in sodbo, opr. št. X Pdp 253/2013 z dne 11. 4. 2013.


Zveza:

ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZFPPIPP člen 160. ZPP člen 311, 311/1.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1MTU0