Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47868cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSC Sklep II Kp 5623/201618.08.2020Aktualna in usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji na kazenskopravnem področju zavzema stališče, da sodišča niso vezana na obvezne razlage in pojasnila posameznih določb OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj sodišča zavezujejo le Ustava in zakoni, podlage, ki jih je pritožnik izpostavlja, pa imajo značaj podzakonskega predpisa.stroški zastopanja z zagovornikom - odvetniški stroški - stroški zagovornika - obvezna razlaga odvetniške tarife - vezanost sodišča na mnenje
VSRS Sklep Cpg 8/202011.08.2020Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
VSC Sodba Cp 204/202006.08.2020Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.

Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - negativno dejstvo - dokazno breme
VSM Sklep I Ip 351/202030.07.2020Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka.
Navedeno ustavno procesno jamstvo velja tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je po naravi postopek s plačilnim nalogom, torej posebni pravdni postopek s pridruženo (pogojno) izvršbo. Zakonodajalec je izrecno omejil zahtevo po obrazložitvi odločitve le v fazi elektronske izdaje sklepa o izvršbi, ne pa tudi glede odločitve o ugovoru.
Kot poudarja pravna teorija, se zahteva obrazloženosti ugovora nanaša na ustavno ravnotežje procesnih položajev obeh strank z vidika enakosti orožij (22. člen URS), pri čemer so izraženi tehtni ustavnopravni pomisleki, da je lahko v tovrstnem postopku enakost orožij kršena. Zato mora biti v vsakem konkretnem primeru sodišče posebej pozorno, da navedeno ravnotežje pri presoji obrazloženosti glede na konkretno podano procesno gradivo (navedbe strank) vzpostavi in slednje ustrezno obrazloži z določno opredelitvijo do relevantnih navedb...
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe - enakost orožij - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
VSRS Sklep II Ips 34/202024.07.2020Sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana šele 14. 6. 2019, kar je po začetku uporabe ZPP-E. Glede na določilo 125. člena ZPP-E se zato postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah ZPP, ki veljajo po uveljavitvi novele.neposredna revizija - dopustitev revizije - zavrženje revizije
VSRS Sklep II DoR 128/202024.07.2020Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.predlog za dopustitev revizije - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - odpravljiva nesklepčnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
VSRS Sodba I Ips 61606/201216.07.2020Navedbe vrhovne državne tožilke v zahtevi temeljijo na napačni podmeni, zakaj je bila obtožencema izrečena oprostilna sodba. Gre za primer, ko zahteva govori mimo argumentacije, na kateri temelji pravnomočna sodba. Oba obtoženca je sodišče oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da bi storila kaznivo dejanje zlorabe položaja po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ s posebnim naklepom (namenom), da v inkriminiranem triletnem obdobju pridobita premoženjsko korist v obliki bilančnega dobička družbi AA. Glede na takšno argumentacijo je jasno, da obtoženca nista bila oproščena, ker bi opis očitanega jima dejanja ne vseboval kakšnega od zakonskih znakov kaznivega dejanja, ampak zaradi pomanjkanja dokazov, da sta kaznivo dejanje storila z zakonsko predpisano krivdno obliko.zahteva za varstvo zakonitosti - oprostilna sodba - nedokazanost - kršitev kazenskega zakona
VSRS Sodba I Ips 52808/201416.07.2020Po presoji Vrhovnega sodišča je bil zastaralni rok, ki je bil v KZ vnesen z novelo KZ-B z dne 20. 4. 2004 specialni rok, katerega namen je bil zagotoviti oškodovancu, da se po nastopu polnoletnosti (četudi je medtem absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo), še vedno lahko odloči za sprožitev kazenskega pregona zoper osebo, ki naj bi zoper njega storila kaznivo dejanje v času njegove mladoletnosti. Ker je torej šlo za specialni zastaralni rok, ki ima lastnosti absolutnega zastaralnega roka, ni mogoče sprejeti razlage vložnika zahteve, da je bil ta rok podvržen pretrganju zastaranja z vsakim procesnim dejanjem, ki je bilo usmerjeno v pregon storilca.zastaranje kazenskega pregona - absolutni zastaralni rok - tek zastaralnih rokov
VSM Sklep V Kp 13558/201816.07.2020- izločitev dokazov (člen 83/II ZKP, 285.a - III, 4. točka)
- ne bis im idem
- res iudicata
Vsebinsko pravnomočno razsojena stvar je negativna procesna predpostavka oziroma procesna ovira za ponovno odločanje (tudi) o enakem predmetu zahteve za izločitev dokazov. Splošno veljavno načelo res iudicata, ki zajema pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, torej onemogoča ponovno vsebinsko presojo enake zahteve, saj je pravica do vložitve take zahteve, s pravnomočno odločitvijo sodišča že izčrpana.
izločitev dokazov - zavrženje predloga - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - sodno varstvo pravic - enako varstvo pravic - ponoven predlog - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prikriti preiskovalni ukrepi - zakonito pridobljen dokaz
VSRS Sklep X DoR 4/2020-315.07.2020Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, po katerem upravičenec z odločbo o pravici do koriščenja sredstev iz naslova ukrepov LEADER za vodenje lokalne akcijske skupine (LAS) ni pridobil nobene materialne pravice.predlog za dopustitev revizije - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnitev zahtevka - upravičenost izdatkov - poseganje v pridobljene pravice - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep II DoR 91/202010.07.2020Odločitev o dovolitvi predlagane spremembe tožbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembo je dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - revizija zoper sklep o spremembi tožbe - dovoljenost revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
VSM Sklep II Kp 12363/200910.07.2020Obnova postopka (ponovna presoja istih dejstev; spremenjena izjava priče).
Zahteva za obnovo postopka ne more biti usmerjena na ponovno, drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, zato je bilo potrebno obsojenčeve navedbe v tej smeri zavrniti.
Spremenjena izjava lahko predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, po katerem se sme kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, obnoviti v korist obsojenca, če se dokaže, da temelji sodba na krivi izpovedbi priče. Za uspešno uveljavitev tega obnovitvenega razloga se zahteva strogi dokaz, to je pravnomočna sodba, da je priča v postopku krivo izpovedala, takšna kriva izpovedba pa mora predstavljati tudi temelj obsodilne sodbe.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - nestrinjanje z dokazno oceno - izjava priče - sprememba izjave - kriva izpovedba - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - sestava senata - oprostitev plačila sodne takse
VSRS Sodba I Ips 43956/201709.07.2020Dokazni predlog za izvedbo rekonstrukcije, glede na dokaze, ki jih je sodišče izvedlo, ni le nepotreben, temveč tudi neprimeren za ugotavljanje odločilnih dejstev. Sodišče je namreč v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovilo, da je bilo gibanje oškodovanca in obsojenca na terasi gostinskega lokala izrazito dinamično, da sta se torej med pretepom premikala po različnih delih terase, zato izvedba dokaza z rekonstrukcijo ne bi mogla dati natančnejših odgovorov v zvezi s potekom dogajanja in natančnim mestom, kjer je obsojenec zabodel oškodovanca.pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - rekonstrukcija - postavitev izvedenca - silobran
VSRS Sodba X Ips 330/201708.07.2020Za uveljavitev oziroma priznanje pravice do odbitka DDV morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji. Tako iz ZDDV-1 izhaja: da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (prvi pogoj, prvi odstavek 63. člena ZDDV-1); da se DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji, nanaša na blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec (drugi pogoj, točka a iste določbe); da mora imeti zavezanec za uveljavljanje pravice do odbitka račun (tretji pogoj), ki je izdan v skladu z 80.a do 84.a členom ZDDV-1 (točka a prvega odstavka 67. člena ZDDV-1), pri čemer je ustrezen račun tisti, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, med drugim količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih...dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - ustrezen račun - obvezne sestavine računa - predpisana vsebina računa - obseg in vrsta opravljenih storitev - subjektivni pogoji - vedenje o goljufivih transakcijah - navidezni posel - missing trader - davčna zloraba - zloraba sistema DDV - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - zavrnitev revizije
VSC Sklep I Kp 32416/202008.07.2020Prepričljivost zaključka o ponovitveni nevarnosti pa ne omajejo niti pritožbene navedbe, da sta soobtožena A. in R. bila izpuščena na prostost, medtem ko on še vedno ostaja v priporu kot ponovitveno nevaren. Pritožbeno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se pripor za vsakega obtoženca presoja individualno, sicer pa primerjava njihovih položajev pokaže, da se za razliko od sedaj ločeno obtoženega A. obtoženemu B. ne očita zgolj kaznivo dejanje po 186. členu KZ-1, pač pa tudi po 308. členu KZ-1, zoper obtoženega R. pa je bil pripor ob izreku sodbe odpravljen, ker tožilstvo ni predlagalo njegovega podaljšanja.pripor - ponovitvena nevarnost
VSC Sklep II Ip 201/202008.07.2020Za pravne osebe velja, da morajo imeti poslovanje organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika normalno posluje, kar pomeni, da normalno sprejema pisanja.

Dolžnik je imel prakso vročanja zaposleni v sosednjem podjetju in velja še danes.

Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oz. nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
vročitev pravni osebi - prevzem sodnega pisanja - pooblastilo za prevzem pisanja - delavec
VDSS Sodba Psp 146/202008.07.2020V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
VSC Sklep II Kp 7602/201707.07.2020Natančno branje tenorja obtožbe prepriča v utemeljenost pritožbenih navedb, da opis vsebuje vse potrebne bistvene znake obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa namreč določno izhaja, da sta si obdolženca skupaj, torej z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi protipravno prilastila denar, ki jima je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo v družbi .... in pri opravljanju gospodarske dejavnosti med izvrševanjem pogodbe med obema gospodarskima družba, to je med gospodarsko družbo ... in gospodarsko družbo .... Oba obdolženca sta bila namreč direktorja (in družbenika) družbe ...., kar izhaja tudi iz opisa in v nadaljevanju še, da sta imela oba tudi vsa pravno veljavna pooblastila razpolagati s premoženjem te družbe. Ob takšnih upravičenjih pa v primeru 72 -ih plačanih računov v obdobju od julija 2011 pa do junija 2012 na podlagi navedenih prejetih računov zneska v skupni višini 70.496,54 EUR nista odvedla pogodbeni stranki, temveč naj bi si ta denar prilastila....kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavestno delovanje - protipravna prilastitev - prilastitveni namen
VSRS Sklep I R 87/202003.07.2020Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodnika - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
VSRS Sklep II Ips 86/201903.07.2020Ker v konkretnem primeru souporaba stanovanja s strani več oseb, ki so popolni tujci, dejansko ni mogoča, tožnica ni bila dolžna izrecno zahtevati, da se ji omogoči fizična souporaba, ampak je bilo dovolj, da je svoje nestrinjanje z načinom uporabe nedvomno izrazila.

Solastnik ni dolžan pristati na souporabo takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno, ampak lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, proti plačilu ustreznega nadomestila solastniku.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - privolitev v prikrajšanje - plačilo uporabnine - oddaja stanovanja v najem - zahteva za souporabo - ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - dopuščena revizija

Izberi vse|Izvozi izbrane