Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 46913cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSRS Sklep II Ips 12/201927.02.2020Ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ ima kupec pri prodajni pogodbi pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku te napake ne odpravi sam. To lahko kupec stori le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok, da napako sam odpravi. Ni pa mu dolžan pustiti dodatnega roka za odpravo napake, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da je ne bo odpravil, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel odpraviti.

Sodišče na vprašanje morebitne nesorazmernosti stroška kritnega kupa napram plačani kupnini ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor prodajalca. Zgolj pavšalno prerekanje višini tožbenega zahtevka ne zadošča. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, ko takega ugovora niti na prvi stopnji niti v pritožbi ni bilo in sodišče prve stopnje tega v postopku sploh ni ugotavljalo, nesorazmernosti ne more ugotoviti...
prodajna pogodba - nakup rabljenega vozila - kritni kup - stvarne napake - notifikacijska dolžnost - primeren dodatni rok - odprava napak s strani kupca - odprava napak na lastne stroške - menjava motorja - nesorazmernost stroškov - pavšalni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - sodba presenečenja - dopuščena revizija
VSRS Sklep II DoR 625/201927.02.2020Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru materialnopravno pravilno napolnili pravni standard "primeren dodatni rok za izpolnitev" iz drugega odstavka 105. člena OZ (ter ali je bila vsebina poziva za izpolnitev ustrezna).dopuščena revizija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - primeren dodatni rok za izpolnitev
VSRS Sklep VIII Ips 3/202025.02.2020Konkretne pritožbene navedbe toženke bi zahtevale tudi konkretne in natančne odgovore, ne pa povsem pavšalno pokrivanje s strani sodišča druge stopnje, nenazadnje tudi z vprašljivimi stališči oziroma predpostavko, da že vsakodnevni sestanki in jutranji postroj (kot vsaj smiselno izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje pa tudi pripravljenost in nošenje telefona) predstavlja delo za delodajalca, ki je v nasprotju s pravico pripadnika toženke do tedenskega počitka.

Sklicevanje tožnika na sestanke, ki naj bi jih imeli pripadniki toženke vsakodnevno, tudi v času, ko naj jim bi bil zagotovljen počitek, samo po sebi ne pomeni opravljanja nalog za delodajalca oziroma onemogoča tedenski počitek tudi na te dni. Za presojo je namreč pomembna narava teh sestankov, torej ali je šlo za neke formalne in organizirane sestanke, ki so se jih pripadniki morali udeleževati v določenem času in na določenem kraju, ki so tudi trajali nekaj časa, ali pa je šlo le za...
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - vojska - misija - delovna obveznost - bistvena kršitev določb postopka
VSRS Sklep I Upr 3/201919.02.2020Namen 67. člena ZPP ni omogočiti prenosa sojenja v zadevi zgolj zato, ker sodišče na sedežu v prejšnjih tožnikovih sporih ni odločilo v skladu z njegovimi pričakovanji.predlog za prenos krajevne pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
VSC Sklep III Kp 62150/201818.02.2020Prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, zgrešeno izostanku pravnega pouka o uporabi svojega jezika oziroma jezika, ki ga je osumljenka v času pridobivanja te izjave razumela, pripisuje relativno kršitev določbe četrtega odstavka člena 148. člena ZKP, ki pa naj ne bi vplivala na obdolženkino pravico do učinkovite obrambe, sklicujoč se na sodno prakso VS RS v podobnih in primerljivih zadevah še pred izdajo odločbe VS RS opr. št. I Ips 54257/2012 z dne 7. 11. 2019, ki je zaostrila in natančneje postavila standarde glede pravice do uporabe svojega jezika v postopku, oziroma jezika, ki ga tisti, ki se v postopku znajde, dobro razume.

Pritožba ima zato prav, ko ob tem, da je obdolženka Poljakinja, ki že več let živi v Hrvaški in ta jezik dobro obvlada, opozarja, da v dosedanjem postopku sploh ni bila ugotovljena raven obdolženkinega znanja slovenskega jezika v fazi sestave spornega uradnega zaznamka...
izločitev dokazov - pravica do uporabe lastnega jezika - izjava osumljenca - uradni zaznamek policista
VSRS Sklep U 2/2020-1217.02.2020Sodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka.

Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon.

Zakonodajalec je z uzakonjenjem...
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriteriji
VSRS Sklep U 1/2020-817.02.2020Določbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov.

Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše...
napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriteriji
VSRS Sodba III Ips 39/2018-411.02.2020SZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.

ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo.

Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov...
upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizija
VSRS Sodba VIII Ips 45/201911.02.2020Toženec se je v 7. členu Sporazuma zavezal, da bo varoval kot poslovno skrivnost osebne ali ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in da najmanj dve leti po podpisu Sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti ali kako drugače z njimi sodeloval. V 8. členu Sporazuma pa je bila pogodbena kazen dogovorjena le za primer kršitve varovanja poslovne skrivnosti. Ker je tožeča stranka od toženca uveljavljala pogodbeno kazen zaradi sklenitve posla s komitentom, za kar pa pogodbena kazen ni bila dogovorjena, ni bilo pravne podlage za njeno plačilo. Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni od dolžnika za neizpolnitev oziroma kršitev tiste obveznosti, v zvezi s katero je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.pogodbena kazen - sporazum
VSL Sklep I Kp 42224/201910.02.2020Prvostopenjsko sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni raziskalo, v kateri instituciji bo osumljeni tujec pridržan ob izročitvi v Argentino ter kakšne so konkretne razmere v tisti instituciji oziroma, ali obstaja verjetnost, da bodo razmere v tej instituciji na splošno ter upoštevaje specifično stanje osumljenega tujca takšne, da bi bil izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.pogoji za izročitev tujca - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - standard verjetnosti - dokazno breme - konkretna nevarnost
VSRS Sklep VIII DoR 15/2020-710.02.2020Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko delo
VSRS Sklep Dsp 1/202010.02.2020Iz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe.pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
VSL Sklep I Ip 138/202007.02.2020Kot podpis meničnega zavezanca šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države.izvršba na podlagi priložene menice - podpis meničnega zavezanca - parafa - veljavnost menice
VSRS Sklep II Ips 16/201806.02.2020Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je določba 396. člena ZPP v delu, ki ureja objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, protiustavna in je do odprave ugotovljene protiustavnosti rok za vložitev obnove postopka iz tega razloga podaljšalo na deset let od dneva, ko je sodna odločba postala pravnomočna, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sklepa nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.obnova postopka - obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlog - protiustavnost določb ZPP - dopuščena revizija
VSRS Sodba II Ips 83/201906.02.2020Razlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizija
VSRS Sodba X Ips 27/201805.02.2020Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
VSL Sklep VII Kp 15023/201930.01.2020Za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni je merodajen rok iz petega odstavka 47. člena KZ-1: "do poteka roka za plačilo".

ZKP postopek odobritve obročnega plačila kazni ureja v 129.a členu, ki (prvi in drugi odstavek) določa, da se predlog za izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih lahko vloži v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe. KZ-1 v petem odstavku 47. člena določa, da sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih. Očitno je, da navedeni določbi urejata isto procesno situacijo, rok za vložitev predloga za obročno plačilo denarne kazni, na različna načina. Predpis, ki izhodiščno ureja pravni institut denarne kazni (sedes materiae) je KZ-1, saj so v njem določeni tako pogoji za izrekanje denarne kazni, kot temeljne določbe o načinu njene izvršitve (47. in 87. člen). Te določbe celovito urejajo tako rok za vložitev predloga za obročno plačilo,...
denarna kazen - plačilo v obrokih - predlog za obročno plačilo - rok za vložitev predloga - rok za plačilo denarne kazni
VSRS Sodba XI Ips 44061/201930.01.2020Zakonsko določilo četrtega odstavka 523. člena ZKP v situaciji, ko izročitev ni urejena v dvo ali večstranski mednarodni pogodbi, sicer predvideva dostavo overjenega prevoda izročitvene dokumentacije, vendar zakon s tem ne odreka možnosti, da državni organi tuje države sami zagotovijo prevode besedil v jezik naše države.

Kolikor torej tuja država sama zagotovi prevod listine v jezik zaprošene države in za resničnost ter verodostojnost listine jamči z žigi pristojnih organov, je takšen prevod mogoče šteti za enakovrednega overjenemu prevodu v smislu četrtega odstavka 523. člena ZKP.
ekstradicija - enako varstvo pravic - pravica do tolmača - overjen prevod v jezik zaprošene države
VSRS Sodba I Ips 6813/201730.01.2020Morebitna privolitev oškodovanca prejšnji večer v snemanje dogajanja, ki naj bi bilo po vsebini v bistvenem drugačno od predmetnih posnetkov, ne more vključevati tudi privolitve v snemanje obravnavanega dogodka nekaj ur kasneje, ko sta se obsojenca izživljala nad nezavestnim oškodovancem, pri čemer gre za več posnetkov v razmaku dveh ur. Za predmetna snemanja pa oškodovanec privolitve niti ni bil sposoben dati.

Ob ugotovitvi, da sta obsojena skupaj izvrševala zakonske znake kaznivega dejanja umora, ko sta oškodovanca skupaj na opisan način pretepala in se izživljala nad njim, pri čemer se je K. postavil na stran O. in se z njim poistovetil, fizično obračunavanje pa je s strani obeh obsojencev potekalo vse dokler oškodovanec ni izgubil zavesti in še tudi potem, k dejanjem pa je obsojeni K. pristopil v začetni fazi fizičnega obračunavanja med O. in oškodovancem, ko se je oškodovanec poskušal pobrati s tal, je sodišče pravilno zaključilo, da sta...
kršitev kazenskega zakona - umor na grozovit način - zakonski znaki - krivda - naklep - eventualni naklep - prištevnost - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja - privolitev oškodovanca - bistvene kršitve določb postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost dokazov - izločitev sodnika
VSM Sklep I Ip 1028/201929.01.2020Trditveno in dokazno breme glede prenehanja obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je na dolžniku (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Ker dokazovanje zatrjevanega prenehanja obveznosti z navedeno listino, ki jo je predložil dolžnik, ni bilo uspešno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor. Na njem je bilo dokazno breme, da je obveznost iz izvršilnega naslova prenehala, navedenega bremena pa dolžnik ni zmogel.
zavrnitev ugovora dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika - prenehanje obveznosti dolžnika - dokazna ocena sodišča prve stopnje

Izberi vse|Izvozi izbrane