Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 47868cT0xMTgwNy8yMDEyJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSRS Sklep VIII Ips 11/202026.05.2020Ob ugotovitvi, da zaradi spremenjene organizacije dela tožnik dveh nalog iz delokroga svojega delovnega mesta ni več opravljal, opravljal pa je dve drugi nalogi, sicer formalno iz delokrogov drugih delovnih mest, je vprašanje, ali je upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, odvisno od tega, ali je presegel pričakovane rezultate dela. Če je opravljanje nalog drugih delovnih mest obsegalo polovico polnega delovnega časa je odločilnega pomena, kakšen je bil obseg dela ostalih nalog delovnega mesta upravnik V oziroma kakšni so bili pričakovani rezultati.dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - delovno mesto - opis del in nalog - opravljanje del drugega delovnega mesta
VSL Sodba II Cp 2134/201911.03.2020Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca.

Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve s hipoteko - hipotekarni bančni kredit - poslovna odškodninska odgovornost - neupravičena uporaba nepremičnine - izbrisna pobotnica - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - dolžna skrbnost - zakonita subrogacija - subrogacija terjatve - prevzem izpolnitve - navidezna (simulirana) pogodba - poslovna podlaga (kavza) - nagib za sklenitev pravnega posla - odpadla pravna podlaga - pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja - uporabnina - prikrajšanje in obogatitev
Pravosodni bilten (PB), št. 3/2019, str. 9701.09.2019

"Videz nepristranskosti sojenja" - neposrečen izraz z globoko vsebino

pravica do poštenega sojenja - nepristranskost sojenja - objektivni in subjektivni vidik - videz nepristranskosti - javno zaupanje - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - praksa Vrhovnega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - obnova kazenskega postopka - izločitev sodnika - sodelovanje v prejšnjem postopku - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča
Pravosodni bilten (PB), št. 3/2019, str. 3501.09.2019

Uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v slovenskem pravnem redu

sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - učinek erga omnes - izvršitev sodbe ESČP - izvrševanje sodbe - polje proste presoje - človekovo dostojanstvo - vladavina prava
VSL Sklep I Cp 247/202008.06.2020Sodna praksa je že večkrat potrdila, da je socialno stisko mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1. Zgolj obstoj zakonskih pogojev za odpoved najemne pogodbe (kot je neplačevanje stroškov) ne zadostuje za poseg v posameznikovo ustavno pravico, temveč je potrebno presojati, ali je ukrep nujen, primeren in sorazmeren. ESČP določa, da ne zadošča, da se sorazmernost ukrepa presoja šele v morebitnem izvršilnem postopku, ampak mora biti ta presoja opravljena tekom neodvisnega pravdnega postopka. Pri presoji, ali obstoj izjemnih okoliščin lahko prepreči odpoved najemne pogodbe, mora sodišče upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera ter opraviti tehtanje med ustavno varovanimi pravicami pravdnih strank.

Pri tehtanju relevantnih interesov se bo prvostopno sodišče moralo opredeliti do vseh zatrjevanih okoliščin, ki so za končno odločitev relevantne, tako na strani tožnika, kot tudi toženke. Upoštevati bo...
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - neprofitna najemnina - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine - neprimerna uporaba stvari - socialna stiska najemnika - težko socialno stanje - izjemne okoliščine - tehtanje okoliščin - tehtanje interesov strank - test sorazmernosti - pravica do spoštovanja doma - kolizija ustavno varovanih pravic - zmotna uporaba materialnega prava
VSRS Sklep X DoR 164/2020-301.07.2020Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2, ki ureja poseben postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, ne dopušča uveljavljanja ugovora absolutnega zastaranja po posameznih virih oziroma vrstah nenapovedanih dohodkov.predlog za dopustitev revizije - odmera davka v posebnih primerih - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP - davek od nenapovedanih dohodkov - verjetna davčna osnova - zastaranje pravice do odmere davka - ugovor zastaranja - absolutno zastaranje - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - dopuščena revizija
VSL Sklep II Cp 1825/201912.05.2020Sodišče prve stopnje je pri obravnavanju tožničinega odškodninskega zahtevka izhajalo iz določila tretjega odstavka 133. člena OZ, ki se nanaša na škodo, nastalo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Tožnica, čeprav se ni izrecno sklicevala na to pravno podlago, je vendarle navedla dovolj dejstev, ki so sodišču omogočila takšno presojo, ne da bi pri tem ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP. Sicer pa sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (tretji odstavek 180. člena ZPP). Navedba pravne podlage tudi ni obvezna sestavina tožbe. Sodišče mora zato dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbeni zahtevek, presoditi z vseh možnih pravnih vidikov.

Dejstvo, da so gradbena dela po ugotovitvah izvedenca potekala brez nepravilnosti, v skladu s projektom in gradbenim dovoljenjem ter ob upoštevanju pravil gradbene stroke, ni bistveno. Krivda v tem...
odškodninski tožbeni zahtevek - sestavine tožbe - trditvena podlaga - pravna podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja ali sanacija - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - konkurenca več vzrokov za nastanek škode - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - gradnja kanalizacije - vzdrževanje komunalnega omrežja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - krivda - obseg škode - protipravna škoda - povrnitev škode, ki presega običajne meje - škoda na stanovanjski hiši - stavbna škoda zaradi gradbenih del - razpokanje fasade objekta - statična stabilnost objekta - (ne)zavarovana škodna nevarnost - obseg zavarovalnega kritja - zmanjšanje premoženja - nadomestna gradnja - sanacija objekta
VSL Sklep I Cp 540/202024.06.2020O pravnem interesu za motenjsko varstvo ni moč govoriti v primerih, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravni ali dejanski (ekonomski) interes
VSL Sodba I Cpg 511/201919.05.2020V 14. točki obrazložitve je sodišče zapisalo ugotovitev, da tožeča stranka ni konkretno prerekala trditve tožene stranke, da sporna končna situacija vsebuje vsa dela, vtoževana v tem postopku. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka to prerekala, pri čemer se sklicuje na navedbo, da je prerekala "vse navedbe, s katerimi se ni izrecno strinjala", ne spremeni pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje. Že iz določbe 212. člena ZPP (v zvezi s 7. členom ZPP) izhaja, da mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek (oziroma ugovore) in zanje predložiti dokaze. Iz določbe drugega odstavka 214. člena ZPP izhaja, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana, pri čemer se za neprerekana dejstva štejejo tudi dejstva, ki jih nasprotna stranka ni obrazloženo prerekala. Upoštevajoč navedeno ureditev v ZPP v povezavi z ustaljenim stališčem sodne prakse zgolj pavšalna navedba (praviloma na začetku vsake vloge), da stranka "prereka vse navedbe nasprotne...gradbena pogodba - obračun del - končna situacija - plačilo na podlagi začasnih situacij - gradbena knjiga - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - neprerekane navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
VSL Sodba II Cp 269/202029.05.2020Ključna za odločitev o tožbenem zahtevku je ugotovitev, kdo izmed obeh udeležencev je v trenutku prometne nezgode upravljal z vozilom, ali tožnik ali pokojni. Zaradi dveh nasprotno si podanih izvedenskih mnenj in nejasnosti v zvezi s tem, je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje naložilo, da to okoliščino ponovno preveri. Sodišče prve stopnje je to storilo na način, da je postavilo novega izvedenca s področja raziskav prometnih nezgod.

V konkretnem primeru je glede na vse (tudi posebne) okoliščine primera ustrezno določena soodgovornost sovoznika v višini 65 %. Odstop sodišča prve stopnje pri določitvi tožnikovega soprispevka od ustaljene sodne prakse navzgor (od 50 % na 65%) je podan.

Odstop od sodne prakse ni z nobeno pravno normo prepovedan, mora pa temeljiti na posebnih dejanskih okoliščinah, ki bistveno odstopajo od podobnih primerov.
odškodninski tožbeni zahtevek - prometna nesreča - nastanek nezgode - sporna dejanska vprašanja - voznik osebnega vozila - sopotnik v avtomobilu - uporaba varnostnega pasu - vinjenost voznika in sopotnika - soprispevek sopotnika - odstop od sodne prakse - posebne okoliščine
VSC Sklep Cp 59/201712.04.2017Litispendenco ustvarja tudi uveljavljanje ugovora pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP. Kriteriji za dopustnost nasprotne tožbe in uveljavljanje procesnega pobota se prekrivajo, saj ZPP izrecno določa, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata (2. točka 1. odstavka 183. člena ZPP). V skladu s sodno prakso se šteje, da nasprotna tožba in procesni pobotni ugovor predstavljata uveljavljanje istega zahtevka na dva procesna načina. Toženec je v odgovoru na tožbo najprej uveljavljal pobotni ugovor, s katerim je uveljavljal v pobot svojo terjatev v višini 35.000,00 EUR, v nadaljevanju pa vložil še nasprotno tožbo, v kateri je uveljavljal nekoliko višjo terjatev v višini 35.899,95 EUR s pripadki, zato je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000,00 EUR, zaradi litispendence nedopustna.

103. člen OZ, ki določa, da ima če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne...
kupoprodajna pogodba - enostranski odstop - vračilo kupnine - pogodba o ari - avans - razlaga pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - odškodninska odgovornosti - pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - sporna dejstva - razveza kupoprodajne pogodbe
VSC Sklep Cp 213/201603.11.2016Sodišče prve stopnje je ob presoji pravnega standarda nevarne stvari in nevarne dejavnosti napačno uporabilo materialno pravo in sicer določili 2. odstavka 131. člena OZ in 149. člena OZ, ko je zaključilo, da krožna stiskalnica ni nevarna stvar, delo z njo pa ni nevarna dejavnost in da zato tožena stranka tožniku za škodo ne odgovarja niti po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Ni namreč v zadostni meri upoštevalo, da je krožna stiskalnica večji električni stroj, ki med delovanjem, ko obdeluje vstavljen lok, spreminja njegov položaj tako, da se lok, potem ko ga zgrabijo kolesa v stiskalnici, obnaša nemirno, da se zasuče, da se trese, da zaniha, „cukne“ in podobno, kar vse je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo v razlogih izpodbijane sodbe v točkah 9. in 10. obrazložitve in da je delo na takšnem stroju potekalo tako, da sta mu morala „streči“ dva delavca tako, da sta vstavljala relativno dolge (približno 2,5 metra) ter relativno težke...delovna nezgoda - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravni standard
VSC Sklep Cp 53/202021.04.2020Ker je pritožnikova obveznost povrnitve stroškov odvisna (prvi odstavek 154. člena ZPP) od uspeha s končnim tožbenim zahtevkom (in ne od tega, kdo je zagotovil dokaze za dokazovanje kakšnega od pravdno relevantnih dejstev), pa so pravno neutemeljene tudi pritožnikove pritožbene trditve in poudarjanje pomena po njem predloženih dokazov za tožničin končni uspeh s tožbenimi zahtevki.

V primeru sospornikov in njihove dolžnosti povrniti pravdne stroške nasprotni stranki ureja ta pravila 161. člen ZPP. Ta za sospornike, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari določa, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.

Oba toženca nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, zato pa sta glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nerazdelno odgovorna tudi za povračilo stroškov tožnice kot nasprotne stranke.
povrnitev pravdnih stroškov - nerazdelna odgovornost sospornikov
VSC Sklep I Cp 94/202021.04.2020Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta članici Evropske unije. Uredba št. 650/2012 se kot sekundarni pravni akt Evropske unije v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški uporablja neposredno in predstavlja del pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške kot članic EU. Namen navedene uredbe je (med drugim), da se o celotni zapuščini zapustnika odloča na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku. Kot temeljno pravilo o pristojnosti pa Uredba (v 4. členu in 23. točki uvodnih določb) določa, da je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.zapuščinski postopek - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - običajno bivališče
VSRS Sklep X Ips 342/201701.07.2020Razlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti. Ob tem velja izpostaviti, da drugi odstavek 51. člena ZUS-1 ne ureja dodatnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov poleg tistih, ki izhajajo iz zakona, potrjenih z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča Republike Slovenije in s sodno prakso Vrhovnega sodišča.

Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), v okviru katerega mora pred...
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obvezne sestavine računa - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
VSC Sklep Cp 526/201810.05.2019Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti,...denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
VDSS Sodba Psp 146/202008.07.2020V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
VSC Sklep I Cp 485/201916.04.2020Sodišče je torej pravilno štelo, da obstaja spor o tem, ali je navedena pogodba veljavna. Ker gre za sporno dejstvo, od katerega je odvisen obseg zapuščine in s tem vrednost dednega deleža pritožnice, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) prekinilo zapuščinski postopek. Pravilno pa je uporabilo tudi določbo prvega odstavka 213. člena ZD, s tem ko je na pravdo napotilo pritožnico. Glede na vsebino predloženega notarskega zapisa in opozorila notarja o obveznostih, ki jih prevzemnik zaščitene kmetije prevzame za oskrbo in preživljanje izročevalcev, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pravica A. P. ml., da je zakoniti lastnik zaščitene kmetije, ki ne spada v zapuščino po zapustnikih verjetnejša od pravice dedinje P. P. do dednega deleža od zaščitene kmetije, ki naj bi spadala v zapuščino po zapustnikih. Zapuščinsko sodišče je nadalje tudi pravilno štelo, da so trditve pritožnice manj verjetne od trditev...prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - verjetnost pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija
VSL Sodba II Cp 2086/201917.02.2020Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
UPRS Sodba I U 1543/2018-1305.05.2020Ni sporno, da je imel tožnik v spornem obdobju, torej od 13. 9. 2012 do 16. 12. 2014 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zato je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da se tožnik v navedenem obdobju po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.

Pravice po konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, ter da odločba, kot je izpodbijana, s katero je ugotovljen status rezidentstva za namen ZDoh-2 zavezanca ne ovira pri uveljavljanju pravic iz Konvencije. Rezidentski status za namene Konvencije je relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Izberi vse|Izvozi izbrane