Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v Celju 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Kazenski oddelekOddelek za prekrške
Upravni oddelek 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 19160cT0mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JnRyaWJfdGl0bGUlNUJWcmhvdm5vJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlNUQ9JTIyVnJob3ZubyUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIyJnRyaWJfdGl0bGUlNUJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwTWFyaWJvcnUlNUQ9JTIyVmklQzUlQTFqZSUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIwdiUyME1hcmlib3J1JTIyJnRyaWJfdGl0bGUlNUJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwTGp1YmxqYW5pJTVEPSUyMlZpJUM1JUExamUlMjBzb2RpJUM1JUExJUM0JThEZSUyMHYlMjBManVibGphbmklMjImdHJpYl90aXRsZSU1QlZpJUM1JUExamUlMjBzb2RpJUM1JUExJUM0JThEZSUyMHYlMjBLb3BydSU1RD0lMjJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwS29wcnUlMjImdHJpYl90aXRsZSU1QlZpJUM1JUExamUlMjBzb2RpJUM1JUExJUM0JThEZSUyMHYlMjBDZWxqdSU1RD0lMjJWaSVDNSVBMWplJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlMjB2JTIwQ2VsanUlMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0mY29yZV90ZXh0PSZkZWNpc2lvbj0mZGVzY3JpcHRpb249JmNvbm5lY3Rpb24yPU9aJTIwNjMxJnB1YmxpY2F0aW9uPSZfc3VibWl0Mj1pJUM1JUExJUM0JThEaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
Poizvedba: zveza:(oz 631) IN (sodisce:"Vrhovno sodišče" ALI sodisce:"Višje sodišče v Mariboru" ALI sodisce:"Višje sodišče v Ljubljani" ALI sodisce:"Višje sodišče v Kopru" ALI sodisce:"Višje sodišče v Celju")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sodba Cpg 147/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek08.10.2014neposredno plačilo podizvajalcem - actio directaPritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
VSC sodba Cpg 63/2016Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek08.04.2016neposredni zahtevek podizvajalca – začetek učinkovanja zahtevka – uveljavljanje plačilaZadržanje plačila sicer obstoječega dolga tožene stranke do izvajalca je na dan postavitve neposrednega zahtevka odpadlo s pravnomočnostjo sklepov o ustavitvi postopkov zavarovanja in je s tem dolg zapadel v plačilo pred koncem naroka v obravnavani zadevi. Pravno odločilno je, da je dolg tožene stranke do izvajalca obstajal na dan prejema neposrednega zahtevka, ne pa zapadlost tega dolga, ki pa mora obstajati na dan, ko sodišče odloči o sporni zadevi, če odloči o dajatvenem tožbenem zahtevku. S prenehanjem razloga za zadržanje plačila so se v celoti izpolnili pogoji po 631. členu OZ in tožena stranka kot naročnik del je od tedaj dalje dolgovala plačilo tožeči stranki. Neposredni zahtevek po 631.členu OZ temelji na zakonu samem, ko so zanj izpolnjene zakonske predpostavke, le učinkovati začne v razmerju do naročnika tedaj, ko podizvajalec do naročnika uveljavi zahtevek in terja plačilo.
VSL sodba I Cpg 1109/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.10.2014neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – dokazno breme – gradbena pogodba – kontna kartica – verodostojna listinaKontna kartica ima značaj verodostojne listine.Naročnik sme tudi brez posebnega pogodbenega dogovora opraviti plačilo neposredno podizvajalcu, če glavni izvajalec pripozna podizvajalčevo terjatev. Za uspešnost neposrednega zahtevka podizvajalca zoper naročnika posla je nujen obstoj dospele terjatve izvajalca do naročnika posla.Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun investitorja (naročnika). Podizvajalec je bil v pogodbenem odnosu s podjemnikom, zato je na njem dokaz o dobavi blaga in opravi storitev podizvajalcu; s tem pa tudi dokazovanje dejstva, da opravljena dela oz. storitve niso bila zajeta v začasnih mesečnih situacijah.
VSL sodba I Cpg 284/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.04.2014nesklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost - podjemna pogodba – neposredna zahteva podizvajalca do naročnika – pripoznanje terjatve – trditvena podlagaZatrjevano dejstvo, da je izvajalka zavrnila računa, ki ju je tožnica kot podizvajalka izstavila za plačilo vtoževanih terjatev, preprečuje zaključek, da je izvajalka pripoznala terjatev podizvajalke. Posledično je obravnavani zahtevek neodpravljivo nesklepčen.
VSL sodba I Cpg 2018/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek26.08.2015podjemna pogodba – gradbena pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – kumulativno izpolnjeni pogoji – pripoznava obstoja podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca – dospelost in resničnost terjatve – koneksnost med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem ter glavnim izvajalcem in naročnikom – zakonita cesija – cesija pravice do izterjave – začasna situacijaZa neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, in sicer, da glavni izvajalec pripozna obstoj podizvajalčeve terjatve do glavnega izvajalca in da je ta terjatev dospela in resnična, ter da je tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela in resnična (torej da ima glavni izvajalec v času, ko podizvajalec zahteva plačilo od naročnika, dospelo terjatev do naročnika). Podana mora biti torej tudi koneksnost (zveznost) med pogodbo, sklenjeno med glavnim izvajalcem in podizvajalcem in glavnim izvajalcem in naročnikom.Čeprav nekateri (predvsem v teoriji) zastopajo tudi stališče, da je pravna narava zahtevka po 631. členu OZ cesija pravice do izterjave, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo večinskemu stališču sodne prakse in pravne teorije, da gre za zakonito cesijo.
VSL Sklep I Cpg 471/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.09.2017neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - direktna tožba - sklepčnost - koneksnost terjatev - zavarovanje terjatve - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - protipravnost ravnanja - pogodba v korist tretjega - javna naročila - zmotna uporaba materialnega pravaNastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ. Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o...
VSL sodba I Cpg 787/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2013podjemna pogodba – zahtevek podizvajalca proti investitorju – odgovornost investitorja za plačilo del – plačilo del izvajalcu - obstoj terjatveDoločba 631. člena OZ omogoča neposreden zahtevek podizvajalca (sodelavca) do investitorja (naročnika) le v primeru, kadar investitor še ni poravnal svoje obveznosti izvajalcu (podjemniku), torej kadar terjatev izvajalca do investitorja še obstaja. Ker je s plačilom izvajalcu terjatev slednjega prenehala, navedena določba tožbenega zahtevka ne more utemeljevati.
VSL Sodba I Cpg 701/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.12.2018podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zakonita subrogacija - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - zavezanec za plačilo - obveznost naročnika - plačilo - gradbena pogodba - pripoznavaZahtevek iz 631. člena OZ je najbližje zakonski subrogaciji in pomeni izjemo od relativnega učinkovanja pogodbenih določb v smislu zavezanca za plačilo. Zato naročnik v primeru zahtevka iz 631. člena OZ ne more biti podizvajalcu zavezan plačati kaj več ali drugače, kot je to določeno v gradbeni pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Takšnega učinka tudi ne more imeti morebitna potrditev izvajalca, saj bi to pomenilo enostransko spreminjanje vrednosti pogodbenih del.
VSC sklep Cpg 16/2015Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.05.2015neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - vnovčitev bančnih garancijPotem, ko se je tožbeni zahtevek pokazal kot neutemeljen na pravni podlagi po 631.členu OZ, je potrebno presojati sporno razmerje na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke skladno z določbo 131.člena OZ in iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, ker pravdni stranki nista bili v neposrednem pogodbenem razmerju, vendar pa obstaja zaradi specifične situacije, ko je tožeča stranka delovala kot sodelavec podjemnika, ki je imel sklenjene podjemne pogodbe s toženo stranko na podlagi izvajanja del v javnem interesu (izgradnja avtocest) in ko se delovanje tožeče stranke odraža v rezultatu dela, ki ga zasleduje ta javni interes ( v izgrajeni avtocesti), močna medsebojna povezanost sedaj pravdnih strank, čeprav na nepogodbeni povezanosti, ta pa ima svoj izvor v pogodbenih zavezah naročnikov tožeče stranke s toženo stranko. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje tako glede protipravnih ravnanj tožene stranke -ali so bile zagotovljene...
VSC Sodba Cpg 62/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek11.05.2017neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - actio directa podizvajalcaUgotovitev sodišča prve stopnje, da za plačilo terjatev tožeče stranke niso bili izpolnjeni pogoji po 631. členu OZ za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni relevantna. Bistveno za odločitev o odškodninski odgovornosti kot jo uveljavlja tožeča stranka je dejstvo, ki med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka na podlagi sklenjenih pogodb D. z glavnim izvajalcem razpolagala z bančnimi garancijami, ki jih je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec (v tem primeru S.) tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnegakoli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen teh je bil torej poplačilo podizvajalcem in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so bančne garancije za podizvajalce predstavljale...
VSC Sklep Cpg 30/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek12.06.2019gradbena pogodba - bančna garancija - zadržnina - odškodninska odgovornost - vnovčenje bančne garancije - odškodninska odgovornost naročnikaPritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do bistvenih okoliščin konkretnega primera, ki jih je zatrjevala prvotožena stranka in sicer, da bančne garancije za dobro izvedbo del ob prejemu zahtevka tožeče stranke za neposredno poplačilo, ni smela vnovčiti, ker terjatve tožeče stranke do njenega naročnika ( S. d.d.) tedaj še niso zapadle in bi vnovčenje bančne garancije pomenilo zlorabo pravic v zvezi z vnovčenjem bančne garancije.
VSM sodba I Cpg 84/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek17.07.2015neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - vračilo izterjanega zneska - pravnomočno razsojena stvar - ugovor procesnega in materialnopravnega pobota - zloraba procesnih pravic v obliki različnega podajanja navedb o istih dejstvih v različnih postopkihDrži sicer, da je treba glede odločitve o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, upoštevati sodbo kot celoto (njen izrek in obrazložitev), vendar je slednje pomembno predvsem zaradi odgovora na vprašanje, ali gre za enako dejansko in pravno podlago.
VSRS Sodba III Ips 18/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek31.08.2016dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatvePod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ je treba razumeti pripoznavo terjatve podizvajalca s strani glavnega izvajalca in ne (tudi) pripoznave terjatve glavnega izvajalca s strani naročnika.
VSRS sodba II Ips 198/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.02.2016gradbena pogodba - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposredna zahteva podizvajalca za plačilo - sodelavec - dobaviteljPod pojem „sodelavec“ po določbah OZ tako ne sodi zgolj izvajalčev podjemnik, pač pa vsakdo, ki prevzame katerikoli del izvajalčevega posla ne glede na to, katere vrste pogodbo sklene z izvajalcem, tudi dobavitelj.
VSRS Sklep III DoR 62/2017-9Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.09.2017dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnikaPredlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je naročnik, ki je prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, dolžan, ko so izpolnjeni pogoji za plačilo te neposredne zahteve, plačati terjatev sodelavcu podjemnika.
VSRS Sodba III Ips 74/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.01.2018gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - bančna garancija - izplačilo zadržanih sredstevZa uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ mora biti terjatev glavnega izvajalca do naročnika zapadla najkasneje ob zaključku glavne obravnave, na kateri je sodišče obravnavalo ta zahtevek. Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih 10 % pogodbene vrednosti del določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije naročniku in 2. zapadlost končnega računa. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Ni sporno, da glavni izvajalec toženi stranki bančne garancije ni izročil, zato dejstvo, ali je bil končni račun izstavljen in ali je zapadel na odločitev niti ne more vplivati.
VSRS Sodba III Ips 69/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.11.2017neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu - veljavnost izpolnitve - dopuščena revizijaNaročnik lahko v okviru okoliščin iz 631. člena OZ veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu do trenutka, ko mu podizvajalec izjavi svojo zahtevo za plačilo.
VSRS Sodba III Ips 15/2018Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.07.2019podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo opravljenih del - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - zadržanje varščine - odprava napak - pristop k dolgu - neposlovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnostOZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela. To dejansko pomeni, da bi bile na ta dan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene, zaradi česar zavarovanje v obliki zadržanih sredstev ne bi bilo več potrebno.
VSRS Sodba II Ips 269/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.12.2019neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - kumulativna izpolnitev pogojevPogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Ne zadošča zgolj hkratni obstoj (kakršne koli) terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika.
VSRS Sodba III Ips 58/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.10.2018podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dopuščena revizijaGlede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.

Izberi vse|Izvozi izbrane