<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 1334/2005
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.1334.2005

Evidenčna številka:VS1011792
Datum odločbe:29.07.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) U 402/2003
Področje:CARINE - UPRAVNI SPOR
Institut:naknadni obračun carinskega dolga - carinske ugodnosti - ugodnosti po kontingentih - preferencialno poreklo blaga - vezanost na zahtevek stranke

Jedro

Carinski organ ni imel podlage za priznanje ugodnosti, ki je stranka ni zahtevala, zato tudi potrdilo o preferencialnem evropskem poreklu blaga, ki je bilo priloženo ECL, v obravnavanem primeru ni pravno pomembno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo z dne 22. 9. 2003, s katero je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo pravnega prednika tožeče stranke (družbe A. d.d.) zoper odločbo Carinskega urada Celje z dne 24. 5. 2001. Z njo je prvostopenjski organ carinsko blago, 7.786 kg aluminijaste folije, ki je bila z enotno carinsko listino (ECL) z dne 19. 12. 2000 prijavljena za sprostitev v prost promet, uvrstil v drugačno tarifno oznako od tiste, ki je bila deklarirana v ECL. Odločitev je oprl na rezultate analize carinskega laboratorija, po katerih ima uvožena aluminijasta folija debelino 0,038 mm, to pa pomeni, da sodi v tarifno oznako, v katero sodijo folije z debelino nad 0,021 mm. Ker za blago, ki sodi v tako določeno tarifno oznako, niso veljale ugodnosti po Uredbi o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 2000 (Ur. l. RS, št. 103/99), je carinski organ zanj na podlagi 154. člena Carinskega zakona – CZ (Ur. l. RS, št. 1/95, 28/95 in 32/99) naknadno obračunal carino po 8% stopnji, davek na dodano vrednost, k temu pa je prištel tudi stroške preiskave v carinskem laboratoriju.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke, na katere se tudi sklicuje. V obrazložitvi sodbe dodatno navaja, da tožeča stranka ni predlaga nobenega konkretnega dokaznega predloga, s katerim bi oporekala s strani carinskega laboratorija ugotovljeni debelini aluminijaste folije, ki je v obravnavani zadevi odločilnega pomena. Tudi zoper strokovno mnenje carinskega laboratorija ne navaja nobenih dvomov glede pravilnosti in strokovnosti. S sklicevanjem na to, da proizvajalec blago uvršča v drugačno tarifno oznako, ne more uspeti, ker je uvrščanje blaga v carinsko tarifo pristojnost carinskih organov. Zavrača tudi očitane bistvene kršitve postopka, saj je bila tožeča stranka tako o jemanju vzorcev kot o ugotovitvah laboratorija seznanjena, kar izkazuje zapis „sprejeto 10. 4. 2001“, njen žig in podpis na izvodu strokovnega mnenja.

3. V reviziji, prej pritožbi, tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijano sodbo odpravi ter njej povrne preveč plačane dajatve. Ponavlja tožbene navedbe, da je blago deklarirala po tarifni številki, ki jo je navedel proizvajalec blaga na fakturi. Carinski organ bi moral izvesti poseben ugotovitveni postopek v skladu s 145. členom Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, kar bi bilo nujno za razjasnitev stvari in zavarovanje njenih pravnih koristi. Dejstvo, da je bila seznanjena strokovnim mnenjem carinskega laboratorija ne pomeni ničesar, saj na tem dokumentu ni naveden noben pravni pouk, niti se tega dokumenta ne da izpodbijati. Da je bila takšna praksa napačna, dokazuje to, da carinski organi sedaj sestavljajo zapisnike po ZUP, o katerih se stranka lahko izjasni. Navaja tudi, da bi ob carinjenju blaga lahko uveljavljala tudi carinsko stopnjo „prosto“ na podlagi prostotrgovinskega sporazuma med Republiko Slovenijo in EU, a ker ECL ne dovoljuje vpisa dveh različnih ugodnosti, tega ni mogla storiti. Kljub temu je ECL priložila potrdilo o preferencialnem poreklu blaga in ga tudi vpisala v ustrezno polje. Carinski organ bi ob izdaji odločbe lahko upošteval ugodnost iz tega naslova, saj ni imel nobenih indicev, da blago ni evropskega porekla.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku istega člena pa je določil, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7. Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

8. Tako kot sodišče prve stopnje in tožena stranka tudi revizijsko sodišče zavrača sklicevanje tožeče stranke na tarifno oznako, ki jo je predlagal proizvajalec carinskega blaga. Za uvrstitev blaga v določeno tarifno mnenje proizvajalca ni pravno pomembno, saj gre pri tem za uporabo materialnega prava, ki je odvisna od ugotovljenih dejanskih lastnosti blaga. Te je v obravnavanem primeru ugotovil carinski laboratorij, njegovim ugotovitvam – ključna je ugotovitev, da je blago debeline 0,038 mm – pa tožeča stranka niti ne oporeka.

9. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe o tem, da bi carinski organ pred izdajo odločbe moral izpeljati poseben ugotovitveni postopek ter da bi moralo biti strokovno mnenje carinskega laboratorija sestavljeno kot zapisnik s pravnim poukom. Z njimi namreč tožeča stranka uveljavlja postopkovne napake upravnega organa, ki – kot že obrazloženo – ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa, poleg tega pa se je do njih že opredelilo sodišče prve stopnje, tudi tako, da je sledilo razlogom, ki jih je v obrazložitvi svoje odločbe zavzela tožena stranka (drugi odstavek 67. člena ZUS).

10. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na to, da je bilo za carinsko blago ob uvozu izkazano preferencialno evropsko poreklo. Tožeča stranka sama navaja, da ob vložitvi ECL ni uveljavljala ugodnosti iz tega naslova, saj je v polje 36 ECL ni vpisala. Carinska deklaracija je zahtevek stranke za začetek določenega carinskega postopka (10. točka prvega odstavka 3. člena CZ), v upravnem postopku, začetem na zahtevo stranke, pa je upravni organ vezan na postavljeni zahtevek. Deklarantova dolžnost je, da izpolni carinsko deklaracijo tako, da ta vsebuje vse tiste podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek (48. člen CZ). Sprememba podatkov carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ že sprejel, je sicer možna in dopustna (prvi odstavek 50. člena CZ), vendar ni več mogoča potem, ko je carinski organ sprostil blago izpod carinskega nadzora (3. točka drugega odstavka 50. člena CZ), kot je bilo v obravnavanem primeru. Vse navedeno pomeni, da carinski organ ni imel podlage za priznanje ugodnosti, ki je stranka ni zahtevala, zato tudi potrdilo o preferencialnem evropskem poreklu blaga, ki je bilo priloženo ECL, v obravnavanem primeru ni pravno pomembno. To bi lahko bilo pravno pomembno v nekem drugem postopku, namreč postopku za povračilo ali odpust carinskega dolga po 655. členu Uredbe za izvajanje carinskega zakona (Ur. l. RS, št. 46/99, 103/99, 112/2000, 40/2001 in 65/2002).

11. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/1, 107, 107/2.
CZ (1995) člen 3, 3/1-10, 48, 50, 50/1, 50/2-3.
UICZ člen 655.
Datum zadnje spremembe:
28.05.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQzODg3