<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 245/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.245.2014

Evidenčna številka:VSL0077070
Datum odločbe:17.06.2014
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Damjan Orož (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Institut:sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - zemljiško pismo - ločitvena pravica - indosament - zakoniti imetnik

Jedro

Zemljiško pismo je izvršilni naslov za zakonitega imetnika samo takrat, kadar je to nasledstvo izkazano z ustreznim indosamentom.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 5. 2014, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožila upnica (v nadaljevanju upnik) iz razloga, ker bi moral biti na pot pravde za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoten upravitelj in ne upnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na ugotovitev obstoja terjatve upnika S. Š. (po seznamu preizkušenih terjatev zap. št. 7, št. prij. 10) napoti upnika S. Š. za uveljavitev terjatve v višini 322.446,58 EUR, za katero ima prijavljeno ločitveno pravico po zemljiškem pismu št. 7/2013 Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 15. 7. 2013.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnik v pritožbi izpostavlja, da je bil upravitelj pri sestavi končnega seznama, v okviru tega tudi pri navedbi razlogov za prerekanje terjatev in ločitvene pravice, vezan na obvestilo sodišča upravitelju o preizkusu terjatev, pri sestavi katerega sodišče izhaja iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev po zatrjevanju upnika izhaja, da je bila terjatev upnika prerekana zgolj iz razloga, ker ni izkazana terjatev v skladu s četrtim odstavkom 60. člen ZFPPIPP (le-ta določa, da če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah). To ne drži, pa tudi sicer je upravitelj po preteku treh mesecev prekludiran le z ugovorom kot takim, ne pa tudi z dejstvi, zaradi katerega je ugovor vložil, saj take omejitve v določbah ZFPPIPP ni. Upnik je namreč spregledal Seznam ločitvenih pravic, prijavljenih v postopek osebnega stečaja, v katerem je upravitelj že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ločitvenih pravic v stečajnem postopku (1) navedel, da ločitveno pravico prereka, ker upnik ni izkazal, da ima v zakoniti posesti izvirnik zemljiškega pisma in da je zemljiško pismo vrednostni papir po odredbi, na pismu, ki ga je predložil upnik v spis, pa ni indosamenta. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da bi upravitelj v tej zadevi širil ugovorno podlago, kar je tudi sicer neutemeljeno, kot je višje sodišče pojasnilo že zgoraj.

6. Upnik pravilno opozarja, da je zemljiško pismo izvršilni naslov, saj mu tako naravo podeljuje drugi odstavek 199. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Vendar pa zemljiško pismo ni le izvršilni naslov, je tudi orderski vrednostni papir. To je pomembno zaradi prenosa pravice iz zemljiškega pisma. Prvi odstavek 199. člena SPZ določa, da mora lastnik obremenjene nepremičnine plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Samo upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo v stečajnem postopku zaradi plačila zemljiškega pisma. Ker je zemljiški dolg inkorporiran v zemljiško pismo, le-to pa je vrednostni papir, je mogoče upravičenega imetnika zemljiškega pisma identificirati samo na podlagi prava vrednostnih papirjev. Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov (prvi odstavek 225. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

7. Iz prijave terjatve upnika v tem postopku izhaja, da je upnik prijavil terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, da ima upnik za zavarovanje svoje terjatve v posesti original zemljiškega pisma, vendar pa, kot izhaja iz priloženega zemljiškega pisma, se zemljiško pismo glasi na zemljiškoknjižnega lastnika, upnik pa na zemljiškem pismu ni določen kot zakoniti imetnik zemljiškega pisma, zato bi moral prenos zemljiškega pisma izkazati na način iz prvega odstavka 225. člena OZ, to je z nepretrgano vrsto indosamentov. To je skladno z določbo tretjega odstavka 216. člena OZ, ki določa, da je zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi (to je primer zemljiškega pisma) tisti, na katerega se vrednostni papir glasi oziroma tisti, na katerega je bil pravilno prenesen. Prav slednje pa upravitelj v tem postopku prereka. Iz tega tudi izhaja, da upnik ne uveljavlja terjatev na podlagi izvršilnega naslova. Resnično zemljiško pismo po določbi drugega odstavka 199. člena SPZ predstavlja izvršilni naslov, vendar pa konkretnemu imetniku le, če se izkaže kot zakoniti imetnik. Za to pa mora biti na zemljiškem pismu indosament, ki ga predmetno zemljiško pismo nima. Indosamenta upnik ne zatrjuje niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Višje sodišče še dodaja, da tudi po analogiji z Zakonom o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki določa, kaj je izvršilni naslov, velja, da bi bil izvršilni naslov izkazan le z upoštevanjem 24. člena ZIZ. Zemljiško pismo je izvršilni naslov za zakonitega imetnika samo takrat, kadar je to nasledstvo izkazano z ustreznim indosamentom, po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ pa bi moral biti tak podpis prenosnika (zemljiškoknjižnega lastnika v konkretni zadevi) tudi overjen, saj se prenos terjatve v takem primeru izkazuje z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino. Nič od tega ni podanega v tem postopku, zato sodišče prve stopnje v tej zadevi utemeljeno ni uporabilo določbe 302. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, ki določa, da če je prerekana upnikova terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora tisti, ki je prerekal terjatev (to pa je v tej zadevi upravitelj), v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.

8. Višje sodišče zaključuje, da je imelo sodišče prve stopnje pri izdaji obvestila upravitelju o preizkusu terjatev (zap. št. 65) zadostno podlago za napotek, da se na pot pravde napoti upnika, zaradi zgornjega pa se tudi izkaže, da pravilno. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Pri prijavi upnika pod zap. št. 7.


Zveza:

ZFPPIPP člen 302. SPZ člen 199, 199/1. OZ člen 216, 216/3, 225, 225/1.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxNTU3