<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba IV Cp 1488/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:IV.CP.1488.2012

Evidenčna številka:VSL0071894
Datum odločbe:13.06.2012
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje

Jedro

Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki spremeni tako, da se zavrne še tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v roku petnajstih dni za preživljanje svojega sina N. M. dolžna plačati mesečno preživnino v višini 218,00 EUR do vsakega 10. dne v mesecu za čas od 1. 10. 2010 do 1. 7. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

II.Tožeča stranka mora v petnajstih dneh toženi stranki povrniti 231,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku izpolnitvenega roka.

III.Tožeča stranka mora v petnajstih dneh toženi stranki povrniti 156,05 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obresti, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je za svojega sina N. M. dolžan plačevati preživnino v višini 218,00 EUR za čas od 1. 10. 2010 do 1. 7. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (III. točka izreka odločbe) ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka (IV. točka izreka sodbe).

2.Zoper II. in IV. točko izreka sodbe se v skladu s 338. členom ZPP zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženec. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 123. člen ZZZDR glede razlage pravnega standarda rednega šolanja. Standard rednega šolanja ni izpolnjen, če je študent le vpisan v študijski program, hodi na predavanja in opravi nekaj izpitov. Za izpolnitev standarda rednega šolanja mora pokazati primeren rezultat svojega študija. Ta rezultat pa je lahko zgolj uspešen zaključek letnika, ki mu omogoča vpis v naslednji letnik. Toženec je tožniku v študijskem letu 2007/2008 in 2008/2009 že izplačeval preživnino, čeprav tožnik ni opravljal svojih študijskih obveznosti. Meni, da po sklenitvi izvršljivega notarskega zapisa o preživljanju niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi pogojevale zvišanje preživnine. Pritožnik oporeka tudi posameznim postavkam, ki jih je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju potreb tožnika.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev. V bistvenem navaja, da se tožbeni zahtevek nanaša na čas od 1. 10. 2010 dalje, zato nasprotuje poskusom tožene stranke, da bi dogodki pred tem datumom imeli težo ali vpliv na samo sodbo v vtoževanem obdobju. Sodišče se mora namreč omejiti le na obdobje od 1. 10. 2010 do 1. 7. 2011. Navaja, da šolanje na Upravni fakulteti nadaljuje ter je v februarju 2012 uspešno opravil manjkajoče izpite in mu tako preostane še en izpit v maju, da se lahko redno vpiše naprej v drugi letnik Fakultete za uprvo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – v nadaljevanju ZZZDR). V skladu z drugim odstavkom 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati otroka tudi po polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroka preživljajo starši v okviru skupnega gospodinjstva. Če pa ne živijo skupaj, je dolžan tisti od njiju, ki otroka nima pri sebi, praviloma prispevati za preživljanje v denarju. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev (129. člen ZZZDR).

6.Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik, ki je rojen 26. 10. 1986, šolanje na Gimnaziji L. zaključil z maturo v letu 2005. V šolskem letu 2005/2006 se je vpisal na P.ravno fakulteto in ni opravil nobenega izpita. V šolskem letu 2006/2007 je bil vključen v program izobraževanja za odrasle. V letu 2007/2008 ni bil vključen v noben izobraževalni program in je bil zavarovan po materi. V letu 2008/2009 je bil ponovno vključen v program izobraževanja za odrasle. Vpisan je bil v smer na trgovski šoli, v tem šolskem letu je pristopili k izpitom, vendar ni nobenega opravil. V šolskem letu 2010/2011 se je tožnik vpisal na Upravno fakulteto in je imel status rednega študenta. V obdobju od 18. 1. 2011 do 27. 6. 2011 je opravil pet od osmih zahtevanih izpitov, za ne izdelavo treh izpitov pa tožnik ni dokazal objektivnih razlogov. Pogoje za vpis v drugi letnik ni izpolnil. V šolskem letu 2011/2012 se je tožnik ponovno vpisal v program izobraževanja za odrasle. Iz izvedenega dokaznega postopka ter navedb pravdnih strank nadalje izhaja, da je družina v času prvih dveh let študija tožnika še živela skupaj (izpovedba tožene stranke, da je preživljala tožnika v obdobju, ko sta starša še živela skupaj). Pravdni stranki sta dne 18. 11. 2007 sklenili notarski sporazum o preživljanju, s katerim se je tožena stranka zavezala za tožnika plačevati preživnino v znesku 200,00 EUR ter nato sporazum o preživljanju z dne 13. 11. 2008, s katero sta pravdni stranki preživnino znižali na znesek 125,00 EUR. Toženec je po razvezi zakonske zveze tožniku dve leti plačeval preživnino. Pravdni stranki sta dne 24. 5. 2010 sklenili sodno poravnavo, na podlagi katere je tožniku od 1. 12. 2009 prenehala pravica do preživnine v višini 125,00 EUR.

7.Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da je sodišče prve stopnje drugi odstavek 123. člena ZZDR, ki predpisuje, kdaj so starši dolžni preživljati svoje polnoletne otroke, zmotno uporabilo. Prvostopenjsko sodišče je okoliščini, da je tožnik v šolskem letu 2010/2011 uspešno opravil pet izpitov dalo prevelik pomen.

8.Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolske obvezno. Pojem rednega študija se po Zakonu o visokem šolstvu (Ur.list RS št. 67-2465/1993 s spremembami) povezuje z rednim vpisom (38. člen), trajanjem študija (36. člen), prehodom (39. člen), statusom študenta (65. člen), njegovega prenehanja (70. člen) ter pravic in dolžnosti študentov (66. člen). Po 66. členu Zakona o visokem šolstvu lahko študent v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Pojem rednega šolanja torej pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.

9.Za pojem rednega šolanja po polnoletnosti je torej pravno pomembno, ali je tožnikovo redno izpolnjevanje šolske obveznosti potekalo od vpisa v to šolanje dalje in ne le v vtoževanem obdobju, kot si to zmotno razlaga tožnik. Tudi če sodišče kot upravičen razlog za zastoj študija šteje psihične težave, ki jih je tožnik zatrjeval v šolskem letu 2005/2006 ter spremembo študijske smeri, pa ugotovljena dejanska podlaga kaže, da tožnik tudi v šolskem letu 2010/2011, ko je bil že petič vpisan v prvi letnik, prvega letnika ni opravil tako, da bi mu bil omogočen vpis v drugi letnik, kar kaže, da tožnik ne kaže resnega odnosa do študija, kar pa je pogoj za prisojo preživnine.

10.Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, materialno pravo pa zmotno uporabilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v preostalem delu.

11.Če spremeni odločbo zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, pritožbeno sodišče odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka je v pravdi propadla, zato mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP toženi stranki povrniti nastale ji pravdne stroške. Na podlagi Zakona o Odvetniški tarifi je vrednost spornega predmeta za tovrstne spore določena na 1.500,00 EUR, kar pomeni, da znaša nagrada za postopek 89,70 EUR, nagrada za narok 82,80 EUR, pavšalni znesek materialnih stroškov v višini 20,00 EUR ter 20% DDV. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem so toženi stranki nastali stroški v skupnem znesku 231,00 EUR, ki jih mora tožnik plačati v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči dan po izteku izpolnitvenega roka Ker je tožena stranka uspela tudi s pritožbo, ji mora tožnik na podlagi tretjega odst. 165. čl. in 1. odst. 154 čl. ZPP povrniti še stroške pritožbenega postopka. Ti obsegajo: nagrada za postopek na pritožbeni stopnji v višini 110,04 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR in 20% DDV, skupaj torej 156,05 EUR, ki jih mora tožnik povrniti v petnajstih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.


Zveza:

ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2, 129.
Datum zadnje spremembe:
16.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3MjIy