Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 45cT0lQzUlQTF0dWRlbnRza28lMjBkZWxvJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cpg 385/2005Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.07.2006študentsko delo - plačilo - posredovanje delaPo posebnih predpisih mora agencija za posredovanje dela po prejemu potrjene napotnice plačati študentu opravljeno delo, zato pridobi pravico terjati ta strošek od naročnika. 
VSRS sodba VIII Ips 16/2015Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek08.06.2015obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko deloTožnica je bila podvržena enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleni, imela enako, če ne celo večjo delovno obremenitev, enake dolžnosti glede javljanja odsotnosti, glede pridobitve licence, delo je opravljala kontinuirano, ni mogla izbirati letov in prostih dni itd., skratka bila je prostovoljno vključena v organiziran delovni proces delodajalca in je v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljala delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pa so elementi delovnega razmerja.
VSL sodba IV Cp 1407/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.06.2014štipendija – preživnina za polnoletnega otroka – študentsko deloČe polnoletna tožnica ob rednem šolanju (podiplomskem študiju) dejansko dela preko študentskega servisa in ne pravi, da tega ne (z)more brez škode za svoje preživljanje, je prav, da svoj zaslužek porabi za preživljanje.
VSRS Sodba VIII Ips 87/2016Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek30.08.2016študentsko delo - elementi delovnega razmerja - ugotovitev delovnega razmerja - nepretrganost delaŠtudentsko delo je pravno urejen status, ki je po svoji naravi podoben delovnemu razmerju (delo se opravlja za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pogosto tudi v organiziranem delovnem procesu). Zato je pri presoji o obstoju delovnega razmerja odločilnega pomena vprašanje, ali je delodajalec zlorabil institut študentskega dela. Za zlorabo gre, kadar študent ali dijak opravlja delo v organiziranem delovnem procesu daljše časovno obdobje, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.Bistven element, ki loči študentsko delo od delovnega...
VSL sodba IV Cp 78/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.01.2015štipendija - preživnina za polnoletnega otroka - študentsko delo – preživnina v naraviPreživnino je treba praviloma plačevati v denarju. Samo na podlagi izrecnega dogovora med udeleženci je možno to obveznost izpolnjevati tudi drugače, v naravi.
VSRS sodba VIII Ips 236/2016Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek09.05.2017ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo - osebna odvisnost delavcaPoleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela. Ker obseg tožničinega dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso podani.
VSL sodba IV Cp 1477/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.06.2014določitev preživnine – potrebe polnoletnega otroka – zmožnosti zavezanca – študentsko delo – namen preživnineSodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dohodka tožnice, ki ga pridobiva z delom preko študentskega servisa. Tožnica je delo opravljala zgolj občasno in pridobivala minimalen dohodek (200,00 EUR letno), pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.
VSL sodba I Cpg 470/2010Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.08.2010študentsko delo – asignacija – študentska napotnica – stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodiščaOpravljeno delo, ki ga na takšen način potrdi delodajalec, pomeni podlago za izvršitev plačila študentu, kot to izhaja iz 1. odst. 18. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. S potrditvijo napotnice je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek tretji osebi – študentki.Stranka nima pravice do povračila stroškov, ki so nastali, ker jo je v postopku zastopal odvetnik, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek (potni stroški in odsotnost iz pisarne v času poti). Glede na to, da gre v konkretnem primeru za odločanje v sorazmerno nezapleteni zadevi, narava mandatnega razmerja med tožečo stranko in njenim pooblaščencem ne opravičuje, da se presežek tovrstnih stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki.
Sodba VIII Ips 219/2012Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek04.03.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustrezne zaposlitve - študentsko delo - prosto delovno mestoKratkotrajnejše pokrivanje delovnega mesta s študentskim delom zaradi upokojitve dotedanjega delavca ni mogoče šteti za oviro, da delodajalec na takem delovnem mestu ne bi mogel zaposliti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma da takega delovnega mesta v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR ne bi mogel ponuditi delavcu, ki mu sočasno na drugem ustreznem delovnem mestu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VSRS Sodba VIII Ips 238/2016Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek21.03.2017elementi delovnega razmerja - študentsko delo - samostojni novinar - izpolnjevanje predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mestaV skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDR-1 mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim...
VSL sodba I Cp 4241/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2011pravno razmerje – podzakonski akt – pravilnik – posredništvo – posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo posrednika za opravljeno študentsko deloPravna razmerja poleg Ustave in ustreznih virov mednarodnega prava lahko urejajo le še zakoni. To izhaja iz 87. člena URS, ki določa, da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb državni zbor določa samo z zakonom. Podzakonski predpis torej ne more urejati in določati pravnih razmerij.
VSL sodba II Cp 2910/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.05.2014renta – izgubljeni zaslužek – premoženjska škoda – trditveno in dokazno breme – delo na črno – študentsko delo – višina škode – dodatek za pomoč in postrežbo – aktivna legitimacijaKer sodišče v tej zadevi ne more ugotoviti višine dohodka, ki bi ga po normalnem teku stvari lahko pričakoval tožnik z delom na črno tudi v prihodnje, ni podlage, da bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo rente.
Sodba VIII Ips 82/2013Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek14.10.2013obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta - razlika v plači - utemeljenost zahtevka po višini - trditveno in dokazno breme - dokazno tveganjeZa študentsko delo sta značilni predvsem občasnost in začasnost dela, pri tožnicah pa delo ni bilo niti občasno (tožnici sta tako na mesečni kot letni ravni delo opravljali v približno enakem obsegu kot delavci v delovnem razmerju) niti začasno (tožnici sta delo pri toženi stranki opravljali več kot štiri leta in pol). Kar se tiče dokazovanja višine denarnih zahtevkov sta bili tožnici z vidika razpoložljivih dokazov v bistveno slabšem položaju kot tožena stranka. Pravilno je sicer izhodišče, da je tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je njen zahtevek utemeljen do višine, kot izhaja iz tožbenega zahtevka, vendar pa ji glede na okoliščine primera ter upoštevaje načelo enakega varstva pravic iz 22. člen Ustave pri tem ne gre naložiti prestrogega dokaznega standarda. Tožnici sta v postopku...
VSL Sodba IV Cp 2884/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.01.2018preživninska obveznost staršev - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - otrokov dohodek - dohodek iz študentskega delaOb normalnih finančnih razmerah preživninskih zavezancev ni moč dohodkov otroka iz dela v celoti upoštevati kot obliko zmanjšanja preživninske obveznosti, ker bi bilo s tem razvrednoteno otrokovo delo, da si zagotovi dodatna sredstva za pokritje standardnih in nadstandardnih potreb.
VSL sodba in sklep II Cpg 1681/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.01.2015podjemna pogodba - plačilo študentskega dela - posredovanje del študentom – plačilo za delo - plačilo koncesijskih dajatev – odločitev brez obravnave – bistvena kršitev določb postopka - aktivna legitimacija zahtevati plačilo – izvedba naroka – spor majhne vrednostiGlede plačila opravljenega dela študenta je primarni dolžnik naročnik - delodajalec, nosilec pravice zahtevati plačilo za opravljeno delo pa primarno tisti, ki je za naročnika opravil delo, torej študent. Pri tem ni relevantno, ali je bil študent na delo napoten in ali lahko za opravljeno delo izda račun, saj podjemniku pravica zahtevati plačilo za opravljeno delo pripada že na podlagi zakona.Dejstvo, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ji samo po sebi (še) ne daje aktivne stvarne legitimacije za izterjavo plačila za opravljeno delo svojih članov, v svojem imenu in za svoj račun.Določba Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje o tem, kdaj...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 212/2016Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek22.11.2016ugotovitev obstoja delovnega razmerja - delo preko študentskega servisa - delo z elementi delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračiloTožena stranka ima sicer prav, ko opozarja, da ima tudi zakonito opravljanje dela preko študentskih napotnic elemente delovnega razmerja, kot so vključenost v organizirani delovni proces, delo za plačilo, delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, vendar pa pri tem spregleda, da je bistveni element, ki loči delovno razmerje od študentskega dela, ob statusu dijaka ali študenta, začasna in občasna narava tega dela. Gre za zlorabo inštituta študentskega dela, če študent ali dijak v organiziranem delovnem procesu, za plačilo nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pri čemer se to delo po vsebini in obsegu ne razlikuje od dela tistih delavcev, ki so pri delodajalcu...
VSL sodba IV Cp 3252/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.10.2009preživljanje polnoletnega otroka – določitev višine preživnine – zmanjšanje stroškov preživninskega zavezanca – otrokov dohodek – pritožbene novotePreživninska obveznost do otrok je primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi.Če toženec daje preveč za stroške bivanja in vzdrževanja hiše bo to moral racionalizirati oziroma urediti posebej, ne more pa to iti na račun preživnine za otroka. Ob tem je toženec, ki je zaposlen in torej sposoben za delo, dolžan po potrebi poiskati tudi dodatno delo oziroma dopolnilni vir zaslužka, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti do otrok.V obravnavani zadevi glede na tožničino polnoletnost ne gre za spor iz 2. odst. 406. čl. ZPP, zato določba 414. čl. ZPP ne pride v poštev.
VSL sodba I Cpg 458/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.10.2011regresni zahtevek - asignacija - posredovanje dela študentov in dijakov - potrditev napotniceS potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici. Gre za obliko in vrsto asignacije. Ker je tožeča stranka na podlagi takšnega pooblastilnega razmerja študentkama, ki sta navedeni v napotnicah, izplačala v njih določene zneske, je s trenutkom izpolnitve nakazila pridobila regresni zahtevek do tožene stranke za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun tožene stranke izplačala prejemnikom nakazila.
VSRS sodba in sklep II Ips 338/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.07.2016povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - rentaOškodovancu, ki zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek, mora odgovorna oseba plačevati denarno rento kot povračilo za škodo (drugi odstavek 174. člena OZ). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda; da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se le-te nastanka škode in njene višine ne zahteva dokazni standard gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. S tako stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek,...
Sodba VIII Ips 298/2011Vrhovno sodiščedelovno-socialni oddelek17.09.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - ponudba ustrezne zaposlitve - ustrezna zaposlitevV povezavi tretjega odstavka 88. člena ZDR in 90. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve v skladu z opredelitvijo iz 90. člena ZDR; za delavca, ki ima pogodbo za nedoločen čas, je to lahko le pogodba za nedoločen. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotoviti drugega dela. Lahko mu sicer ponudi tudi neustrezno zaposlitev (torej pogodbo za določen čas), vendar ne kot obveznost, temveč kot možnost, ki jo delavec lahko sprejme ali ne. Dejstvo, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi nove pogodbe za drugo delo za določen čas (npr. nove pogodbe za čas povečanega obsega dela), ne pomeni kršitve navedenih določb in (v skladu s citirano sodno prakso) nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izberi vse|Izvozi izbrane